VSL Sklep Cst 120/2024

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep sodišča prve stopnje potrdi.

1Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom stečajnemu dolžniku naložilo, da mora v treh mesecih po prejemu tega sklepa izprazniti nepremičnino – stanovanjsko hišo na naslovu ..., ki se nahaja na parceli ... (številka stavbe ...), in jo izročiti upraviteljici.

2Zoper navedeni sklep je vložil pravočasno pritožbi stečajni dolžnik. Sklep sodišča prve stopnje izpodbija v celoti in iz vseh pritožbenih razlogov po 338. členu ZPP. Dolžnik v pritožbi navaja, da mu cenitveno poročilo ni bilo vročeno ter da s cenitvijo niti ni bil seznanjen, čeprav je zanjo večkrat prosil stečajno upraviteljico. Po prepričanju dolžnika so nepremičnine ocenjene prenizko in so dejansko vredne najmanj dvakrat več kot izhaja iz njihove ocenjene vrednosti. V zvezi z rokom za izselitev meni, da gre za nesorazmeren ukrep, saj dolžnik nima drugega doma. Nepremičnina se je prodala izjemno hitro glede na to, kdaj je bil stečajni postopek začet. Dolžnik si ni uspel najti novega bivališča, je bolan in prosi, da se mu rok za izselitev podaljša za 3 mesece.

3O pritožbi dolžnika se je izjavila stečajna upraviteljica. Navedla je, da dolžnik do prodaje nikoli ni želel dobiti vpogleda v cenitveno poročilo ter da je bil seznanjen s tržno ceno kmetije, saj mu je upraviteljica posredovala razpis javne dražbe. Upraviteljica je bila dne 18. 3. 2024 obveščena, da dolžnik povzroča škodo na kmetiji, zato je nemudoma predlagala izdajo sklepa o izpraznitvi nepremičnine. Kljub temu je bila 14. 4. 2014 ponovno obveščena, da dolžnik namerno povzroča škodo na kmetiji. Dolžnik po lastnih besedah živi na Hrvaškem, je redno zaposlen in nikoli ni omenil problemov z zdravjem. Iz navedenih razlogov se s predlogom za podaljšanje roka ne strinja.

4Pritožba ni utemeljena.

5V postopku osebnega stečaja veljajo posebna pravila o prodaji stanovanja oziroma družinske stanovanjske hiše, v kateri stanuje dolžnik kot lastnik. Če se v postopku osebnega stečaja prodaja stanovanje ali družinska stanovanjska hiša, v kateri stanuje dolžnik kot lastnik, sodišče s sklepom o prodaji naloži dolžniku, da v treh mesecih po prejemu sklepa izprazni stanovanje ali stanovanjsko hišo in jo izroči upravitelju (drugi odstavek 395. člena ZFPPIPP). Pravnomočni sklep iz drugega odstavka tega člena je izvršilni naslov za izpraznitev in izročitev stanovanja ali stanovanjske hiše proti dolžniku in drugim osebam, ki uporabljajo to stanovanje ali stanovanjsko hišo skupaj z dolžnikom ali ki jim je dolžnik drugače omogočil tako uporabo (tretji odstavek 395. člena ZFPPIPP). Če dolžnik v roku iz drugega odstavka tega člena ne izprazni stanovanja ali stanovanjske hiše in je ne izroči upravitelju, upravitelj v imenu stečajne mase predlaga prisilno izvršitev pravnomočnega sklepa iz drugega odstavka tega člena (četrti odstavek 395. člena ZFPPIPP).

6V konkretnem primeru je upraviteljica dne 18. 12. 2023 predlagala prodajo več nepremičnin, ki predstavljajo kmetijo s pripadajočim zemljiščem. Sodišče prve stopnje je dne 10. 1. 2024 izdalo sklep o prodaji te nepremičnine, ki je postal pravnomočen dne 26. 1. 2024. Nepremičnine, ki so bile predmet tega sklepa, so bile prodane na javni dražbi dne 26. 3. 2024. S sklepom z dne 28. 3. 2024 je sodišče prve stopnje na predlog upraviteljice izdalo sklep o soglasju k sklenitvi prodajne pogodbe z dne 27. 3. 2024, ki je bila sklenjena med stečajnim dolžnikom, zastopanim po stečajni upraviteljici, kot prodajalcem in A. A., kot kupcem, za kupnino 380.000,00 EUR. Tudi ta sklep je tekom tega postopka že postal pravnomočen. Stečajna upraviteljica je dne 18. 3. 2024 predlagala izdajo sedaj izpodbijanega sklepa o izpraznitvi nepremičnine, to je stanovanjske hiše, v kateri prebiva dolžnik.

7Sodišče prve stopnje je sedaj izpodbijani sklep izdalo na podlagi drugega odstavka 395. člena ZFPPIPP, ki določa, da mora s sklepom o prodaji naložiti dolžniku, da v treh mesecih po prejemu sklepa izprazni stanovanjsko hišo in jo izroči upravitelju. Ker gre za kogentno zakonsko določbo, sodišče nima diskrecijske pravice, da bi v zvezi z izpraznitvijo nepremičnine odločilo drugače. Pravnomočni sklep, s katerim je naložena izpraznitev nepremičnine, pa je po tretjem odstavku 395. člena ZFPPIPP (šele) izvršilni naslov za izpraznitev in izročitev stanovanjske hiše proti dolžniku in drugim osebam, ki to stanovanjsko hišo uporabljajo skupaj z dolžnikom. Morebitno podaljšanje roka za izpraznitev je zato kvečjemu predmet izvršilnega postopka, ne predstavlja pa utemeljenega razloga za pritožbo zoper sedaj izpodbijani sklep. Pritožbeno sodišče zgolj dodaja, da je bil v konkretnem primeru rok za izpraznitev nepremičnine v korist dolžnika dejansko podaljšan že s tem, ker o izpraznitvi nepremičnine ni bilo odločeno hkrati s prodajo, temveč šele s sedaj izpodbijanim sklepom.

8Pritožbene navedbe, da dolžniku ni bilo vročeno cenitveno poročilo ter da s cenitvijo ni bil seznanjen, kot tudi, da so bile nepremičnine ocenjene prenizko, za odločitev v sedaj izpodbijani zadevi niso pravno relevantne. Kot izhaja iz že navedenega, sta sklep o prodaji, kot tudi sklep o soglasju k sklenitvi prodajne pogodbe, že pravnomočna. O pogojih prodaje zato s sedaj izpodbijanim sklepom o izpraznitvi nepremičnine ni mogoče ponovno odločati.

9Po povedanem je pritožba dolžnika neutemeljena. Ker tudi niso podani pritožbeni razlogi, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP), je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje potrdilo (2. točka 365. člena ZPP).

Ta pisni odpravek se ujema z elektronskim izvirnikom sklepa.