VDSS Sodba Psp 95/2024

I. Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijana sodba sodišča prve stopnje.

II. Tožeča stranka sama krije svoje stroške pritožbe.

1Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo zavrnilo tožbeni zahtevek na odpravo odločbe toženca št. ... z dne 24. 10. 2023 v zvezi z odločbo št. ... z dne 18. 4. 2023 in da se tožniku prizna pravica do invalidnine za 70 % telesno okvaro zaradi posledic poškodbe pri delu od 1. 5. 2009 dalje. Hkrati je odločilo, da stroški postopka tožnika bremenijo proračun Republike Slovenije.

2Zoper sodbo se pritožuje tožnik po pooblaščencu iz vseh pritožbenih razlogov. Predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi, izpodbijano sodbo spremeni in ugodi tožbenemu zahtevku, podredno pa razveljavi sodbo sodišča prve stopnje in vrne zadevo v novo odločanje. Pri zavrnitvi tožbenega zahtevka na priznanje pravice do invalidnosti za 70 % telesno okvaro od 1. 5. 2009 dalje zaradi poškodbe pri delu, se sodišče sklicuje na listinsko dokumentacijo v sodnem in upravnem spisu ter na sodne spise Ps 48/2008, I Ps 1973/2009, I Ps 2154/2012, I Ps 584/2014, I Ps 1289/2017 in I Ps 61/2021, v katerih so sodbe pravnomočne in so v nasprotju z zahtevkom tožnika. Sodišče ugotavlja, da tudi iz razpoložljive medicinske dokumentacije ne izhaja, da bi bilo mogoče obravnavane tožnikove zdravstvene težave pripisati poškodbi pri delu. Iz zapisnika o zaslišanju tožnika v socialnem sporu I Ps 1973/2009 izhaja, da tožnik ni delal vse od prve ocene invalidnosti v letu 2006 dalje. Slednja ugotovitev je deplasirana v zvezi z dokaznimi predlogi, ki jih je podal tožnik v pritožbi. Ni sporno, da ima tožnik 70 % telesno okvaro, sporno je ali so telesne okvare posledica bolezni ali poškodb pri delu. Toženec priznava, da gre pri tožniku za telesno okvaro ugotovljeno v zvezi s hrbtenico. S hrbtenico ima tožnik probleme že od 2. 8. 1982, ko je v službi pri padcu z višine 4 metrov med drugim zadobil tudi poškodbe ledvičnega ter vratnega dela hrbtenice in zadnjega dela glave. S tem je bil podan vzrok za nastanek telesne okvare v pogojih, v katerih je tožnik delal kot KV elektrikar in je bila najprej ugotovljena invalidnost III. kategorije, kasneje pa I. kategorije, ki je rezultirala v ugotovljeno 70 % telesno okvaro. Tožnik je predlagal pridobitev celotnega zdravstvenega kartona od leta 1978 dalje ter imenovanje izvedenca ustrezne medicinske stroke, ki bi ugotovil, ali je telesna okvara posledica poškodbe pri delu. Tožnik zatrjuje, da so bile vse njegove poškodbe posledica padcev v službi in se ni nikoli poškodoval doma. Njegove navedbe so potrjene z medicinsko ekspertizo izvedenca dr. A. A. z dne 12. 3. 1986, iz katere je razvidno, da je bil tožnik poškodovan pri delu in utrpel zvin prsno ledvene hrbtenice. Izvedenec se je skliceval na ambulantni karton kirurgije v B. št. ... ter karton Zdravstvene postaje C. Zdravnik D. D. je v času, ko se je tožnik poškodoval v E., obravnaval njegovo nezgodo pri delu z dne 2. 8. 1982 kot pooblaščeni delavec za varstvo pri delu. Spomni se njegove delovne nesreče, zato je 5. 1. 2022 v izjavi potrdil, da se je tožnik poškodoval pri delu, ob padcu z višine. To potrjuje, da je 70 % telesna okvara posledica delovne nesreče v avgustu 1982. Tožnik je predlagal izvedbo dokazov z zaslišanjem tožnika, priče D. D., pridobitvijo mnenja izvedenca ustrezne medicinske stroke, pridobitvijo dokumentacije o delovni nezgodi tožnika v letu 1982 pri Inšpektoratu RS za delo, medicinsko ekspertizo dr. A. A. z dne 12. 3. 1986, pridobitev medicinske dokumentacije Splošne bolnišnice B. in zdravstvenega doma C. ter vpogled v dosje .... Ker sodišče ni izvedlo predlaganih dokazov na glavni obravnavi, je storilo bistveno kršitev določb pravdnega postopka, zato predlaga, da se zadeva vrne v ponovno sojenje.

3Pritožba ni utemeljena.

4Pritožnik ne navaja ničesar takega, kar bi lahko vplivalo na pravilnost in zakonitost izpodbijane sodbe. Tožbeni zahtevek na odpravo izpodbijanih zavrnilnih posamičnih upravnih aktov in priznanje pravice do invalidnine za telesno okvaro zaradi poškodbe pri delu je utemeljeno zavrnjen. V postopku ni prišlo do procesnih kršitev iz drugega odstavka 350. člena v zvezi s 339. členom Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 73/2007 s spremembami, v nadaljevanju: ZPP), na katere je potrebno paziti po uradni dolžnosti niti do kršitev, ki jih uveljavlja pritožba. Kot bo obrazloženo v nadaljevanju sodbe, pritožbeno vztrajanje pri pridobitvi sodno izvedenskega mnenja ni utemeljeno.

5Predmet presoje tega socialnega spora je pravilnost in zakonitost odločb toženca o zavrnitvi tožnikove zahteve, da se kot vzrok tožnikove 70 % telesne okvare opredeli namesto bolezni poškodba pri delu, ki datira v leto 1982. V pritožbeni obravnavi ostaja sporno, ali je tožnikova 70 % telesna okvara posledica prav te nesreče pri delu.

6Iz dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje izhaja, da ima tožnik že priznano skupno 70 % telesno okvaro,¹ ki se mu izplačuje po pravnomočni odločbi št. ... z dne 19. 5. 2022 od 7. 8. 2021 dalje v znesku 53,64 EUR mesečno. Tožnik je bil od 1. 5. 2009 dalje zaradi posledic bolezni razvrščen v I. kategorijo invalidnosti. Od tega dne dalje mu je priznana pravica do invalidske pokojnine,² od 7. 8. 2021 pa se mu izplačuje invalidnina za skupno 70 % telesno okvaro posledice bolezni, ki je nastala 23. 3. 2021.³

7Sodišče je v 8. točki obrazložitve, upoštevajoč trditveno podlago tožnika, ugotovilo, da je že priznana 70 % telesna okvara posledica bolezni in ne poškodbe pri delu, glede na pravnomočnost odločbe z dne 19. 5. 2022 in ob dejstvu, da tožnik ne zatrjuje, da je pri njem prišlo do novih telesnih okvar oziroma do poslabšanja že priznanih telesnih okvar. Pravilen je dokazni zaključek, da tožnik ni upravičen do višjega zneska invalidnine za priznano 70 % telesno okvaro.

8Pri tem ni ključna samo pravnomočna odločba toženca z dne 19. 5. 2022, ki kot vzrok priznane telesne okvare opredeljuje bolezen, temveč tudi dejstvo, da tožnik vse od prve ocene invalidnosti v letu 2006 ni več delal. Iz tega razloga tudi morebitnim telesnim okvaram, ki bi nastale kasneje, ne bi bilo kot vzrok nastanka mogoče pripisati poškodbe pri delu, na kar pravilno opozarja sodišče v 9. točki obrazložitve.

9Prvostopno sodišče ni zagrešilo nedopustne zavrnitve dokaznega predloga z imenovanjem izvedenca ustrezne medicinske stroke ter o zaslišanju tožnika in prič, ki bi lahko predstavljala kršitev načela kontradiktornosti. Tožnikova pravica, da predlaga izvedbo dokazov, sodišče sicer zavezuje, da dokaze, ki so bistveni za ugotovitev odločilnih dejstev, tudi izvede, vendar dokaznim predlogom ni dolžno brezpogojno slediti, če oceni, da njihova izvedba na odločitev ne more vplivati. Nesporno gre pri tožniku za bolezenska stanja, ki niso posledica poškodbe pri delu, zato so neutemeljene pritožbene navedbe, da bi sodišče moralo za ugotovitev telesne okvare izvesti dokaz z izvedencem. Tožnikovi dokazni predlogi ne bi mogli pripeljati do drugačne odločitve od izpodbijane, saj je tožnik hotel s predlaganimi dokazi dokazovati dejstva, ki za ta spor niso pravno pomembna. Dokazni predlogi tožnika so se nanašali na dokazovanje že priznane 70 % telesne okvare, ki je bila že pravnomočno ugotovljena in ob ostalih v 8. točki obrazloženih okoliščinah, na odločitev ne bi mogla vplivati. Zavrnitev dokaznih predlogov pa je bila ob tem ustrezno in razumno obrazložena v 8. točki obrazložitve. Pritožnikovo vztrajanje, da je potrebno izvedovanje in zaslišanje prič tako ne more biti uspešno.

10Upoštevajoč obrazloženo je pritožbeno sodišče tožnikovo pritožbo v skladu z določbo 353. člena ZPP kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

11Ob takšnem pritožbenem izidu je skladno z določbo 154. člena ZPP v zvezi s 165. členom ZPP odločilo, da tožnik sam nosi svoje stroške pritožbe.

¹ 4. stopnje zaradi posledic bolezni.
² Pravnomočna sodba naslovnega sodišča I Ps 1973/2009 z dne 9. 12. 2011.
³ Pravnomočna odločba tožene stranke z dne 19. 5. 2022 (priloga B1 sodnega spisa).