VSRS Sklep I R 93/2024

Predlog se zavrne.

1V uvodu navedenih sedem tožnic in tožnikov je zoper toženca pri Okrajnem sodišču v Domžalah dne 27. 5. 2024 vložilo tožbo za ugotovitev obstoja stvarne služnosti in predlog za izdajo začasne odredbe. Navedeno sodišče je Vrhovnemu sodišču dne 31. 5. 2024 predlagalo delegacijo pristojnosti v skladu s 67. členom Zakona o pravdnem postopku (ZPP), v katerem pojasnjuje, da je sedma tožnica mati sodniške pomočnice, ki je že vrsto let zaposlena pri njih. Sodeluje z vsemi sodnicami in sodniki, ker pa je Okrajno sodišče v Domžalah manjše, je sodelovanje med njimi bolj intenzivno, zaradi česar bi ta okoliščina utegnila vzbuditi dvom v nepristranskost sodišča.

2Predlog ni utemeljen.

3Vrhovno sodišče lahko na predlog stranke ali pristojnega sodišča določi drugo stvarno pristojno sodišče, da postopa v zadevi, če je očitno, da se bo tako lažje opravil postopek, ali če so za to drugi tehtni razlogi (67. člen ZPP).

4Med druge tehtne razloge v smislu navedene zakonske določbe je treba šteti tudi zahtevo po objektivni nepristranskosti sodišča, ki je povezana s percepcijo javnosti in udeležencev postopka o nepristranskosti vseh sodnikov pristojnega sodišča. Pri uresničevanju pravice do nepristranskega sojenja namreč ni pomembno zgolj to, da je nepristransko sojenje dejansko zagotovljeno, pač pa se mora to odražati tudi navzven. V primeru majhnega sodišča je lahko okrnjen videz njegove nepristranskosti, če je na njem zaposlena stranka ali njen zakonec oziroma sorodnik, vendar je treba pri odločanju upoštevati vse okoliščine konkretnega primera.¹

5Te okoliščine pa v obravnavanem primeru po presoji Vrhovnega sodišča ne utemeljujejo delegacije pristojnosti. Predlog je v skrbi za pravdni stranki podalo sodišče sámo, vendar pri tem razen domnevno bolj intenzivnega sodelovanja med sodniki in sodnim osebjem ni navedlo podrobnosti o kadrovskih razmerah na sodišču. Okrajno sodišče v Domžalah ima sicer le pet sodnikov, vendar je drugih zaposlenih na sodišču kar petindvajset, razpravljajoča sodnica pa v predlogu ni utemeljila, zakaj ni mogoče z organizacijo dela preprečiti hčerki sedme tožnice stik s predmetno zadevo. Poleg tega v zadevi tudi ne gre za posebej občutljivo pravno področje (npr. družinskopravno), temveč gre za postopek v zvezi s stvarno služnostjo za potrebe oskrbe z vodo. Sodniki vseh sodišč, ki dejansko odločajo v zadevah, to počno na podlagi ustave in zakonov, pri opravljanju svoje funkcije pa morajo vselej ravnati tako, da varujejo nepristranskost in neodvisnost sojenja ter ugled sodniške službe². V obravnavani zadevi Vrhovno sodišče zato ne vidi utemeljenih razlogov, ki bi vzbudili dvom v nepristranskost nadaljnjega dela konkretne razpravljajoče sodnice in sodišča kot takšnega.

6Vrhovno sodišče je zato v skladu z navedenim odločilo, kot to izhaja iz izreka tega sklepa.

¹ Glej sklep VS RS I R 165/2019 z dne 9. 12. 2019 in tam podrobno navedeno sodno prakso.
² Sklep VS RS III R 12/2012 z dne 29. 5. 2012.