UPRS Sodba in sklep II U 212/2020-42

I. Tožba se v delu, v katerem izpodbija v 4. točki izreka odločbe Geodetske uprave Republike Slovenije, Območna geodetska uprava Maribor, Geodetska pisarna Slovenska Bistrica, št. 02112-496/2016-2 z dne 12. 12. 2016 na četrti strani glede evidentiranja parcelacije v delu, ki glasi, da se: ukinejo parcele 675/1, 685/1, 685/2 in 685/4 ter nastanejo nove parcele 1813, 1814, 1816 in 1819 - vse k.o. ..., zavrže.

II. Tožbi se delno ugodi in se odločba Odločba Geodetske uprave Republike Slovenije, Območna geodetska uprava Maribor, Geodetska pisarna Slovenska Bistrica, št. 02112-496/2016-2 z dne 12. 12. 2016 v 8. alineji 2. točke izreka na prvi strani glede evidentiranja urejenih mej (delov mej), v k.o. ..., in sicer parcele 1594 s sosednjimi parcelami 685/4, 685/1, 685/3, 685/2, 681/1, 670/2 in 670/3 odpravi ter se zadeva v tem obsegu vrne prvostopnemu organu v ponovni postopek.

III. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške tega postopka v znesku 750,86 € v roku 15 dni od vročitve te sodbe, od poteka tega roka dalje do plačila z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

IV. Zahteva prizadete stranke E. E. za povrnitev stroškov postopka se zavrne.

1Tožeča stranka je vložila tožbo zoper zgoraj navedeni akt in nato tožbeni zahtevek s pripravljalno vlogo še modificirala tako, da izpodbija 8. alinejo 2. točke izreka prvostopne odločbe na prvi strani, kjer je odločeno o evidentiranju urejenih mej (delov mej) v k.o. ... in sicer parcele 1594, in glasi: parcela 1594 s sosednjimi parcelami 685/4, 685/1, 685/3, 685/2, 681/1, 670/2 in 670/3 ter v 4. točki izreka odločbe na četrti strani, kjer je odločeno o evidentiranju parcelacije parcel 675/1, 685/1, 685/2 in 685/4, in glasi: ukinjene parcele 675/1, 685/1, 685/2 in 685/4 ter nove parcele 1813, 1814, 1816 in 1819.

2Iz navedene prvostopne odločbe izhaja, da je Geodetski inštitut Slovenije v skladu s 43., 61., 48. in 64. členom Zakona o evidentiranju nepremičnin (v nadaljevanju ZEN) in Programom dela geodetske službe za leto 2016 vložil prijavo postopkov nove izmere, evidentiranja izravnanega dela meje, parcelacije in zemljišč pod stavbo na območju k.o. ... v vasi ... Zahtevi je bil priložen elaborat, ki ga je izdelalo in naknadno dopolnilo Geodetsko podjetje A., d.o.o. Območna geodetska uprava Maribor, Geodetska pisarna Slovenska Bistrica je v skladu z 10. členom ZEN po uradni dolžnosti v juliju 2016 uvedla postopek evidentiranja urejenih mej na večjem zaključenem območju v okviru nove izmere izravnanih delov mej, parcelacij in zemljišč pod stavbo. V tem postopku je prvostopni organ izdal zgoraj navedeni akt.

3Zoper to odločbo je vložil pritožbo tožnik B. B. Navaja, da izpodbija prvostopni akt v delu, kjer se ureja meja med nepremičninama z do sedaj znanima oznakama parc. št. 1594 in 1648/5, obe k.o. ..., saj se na ta način posega v mejo med nepremičnino parc. št. 1594 in parc. št. 648/2 (pravilno 684/2), tako urejena meja pa v naravi teče v notranjosti nepremičnine 648/2 (pravilno 684/2). S pritožbo tako izpodbija 1. in 8. alinejo prvostopne odločbe, ki obsegata besedilo, in sicer: 1. alineja "parcela 1595 s sosednjimi parcelami 680, 679, 676, 670/2, 681, 681/3, 681/8 in 594" ter 8. alineja "parcela 1594 s sosednjimi parcelami 685/4, 685/1, 685/3, 685/2, 681/1, 670/2 in 670/3".

4Ministrstvo za okolje in prostor je kot drugostopni organ prvostopni akt odpravilo v 4. točki izreka na peti strani odločbe, kjer je odločeno o evidentiranju parcelacije parc. št. 1594 tako, da iz ukinjene parcele 1594 nastanejo nove parcele 1811, 1812, 1815, 1817 in 1818. V tem delu je drugostopni organ zadevo vrnil prvostopnemu organu v nov postopek. Pritožbo zoper 1. in 8. alinejo 2. točke izreka prvostopne odločbe je kot neutemeljeno zavrnil.

5Drugostopni organ ugotavlja, da je zemljiškokatastrska točka št. 2955 skupna parceli 684/2 k.o. ... v lasti tožeče stranke in parceli št. 1594, ki je bila predmet ureditve meje in parcelacije. Kot urejena meja je bila evidentirana tudi stranica novo nastale parcele št. 1815, ki predstavlja del parcele 1594 pred delitvijo, na kateri leži skupna zemljiško katastrska točka s parcelo 684/2, ki je v lasti tožeče stranke. Ker prvostopni organ tožnika glede tega ni štel kot stranke v postopku, je drugostopni organ s sklicevanjem na določbo drugega odstavka 28. člena ZEN, po kateri so stranke v postopku urejanja meje in v postopku evidentiranja urejene meje lastniki parcel, ki po zemljiškokatastrskem načrtu ali po zemljiškokatastrskem prikazu mejijo ali se dotikajo meje, ki se ureja v postopku urejanja meje, v tem delu prvostopno odločbo odpravil in zadevo vrnil v nov postopek. V ostalem je pritožbo tožeče stranke zavrnil in navaja, da stranke v postopku evidentiranja urejene meje niso posestniki parcel, pač pa zemljiškoknjižni lastniki parcel in navaja, da v pritožbi ni izkazan pravni interes v delu, v katerem napada evidentiranje meje parcele 1595 s sosednjimi parcelami 680, 679, 676, 670/2, 681/1, 681/3, 681/8 in 1594. Nobena od teh parcel ni v lasti tožeče stranke. Brez podrobnejše obrazložitve je drugostopni organ zavrnil pritožbo tudi v delu, v katerem izpodbija 8. alinejo 2. točke izreka prvostopnega akta.

6Tožbo sta v upravnem sporu vložila B. B., ki je v predmetni zadevi vložil pritožbo zoper izpodbijani prvostopni akt kot takratni lastnik predmetnega zemljišča in C. C. kot sedanja lastnica predmetnega zemljišča.

7Tožeča stranka je vložila tožbo zoper zgoraj navedeni prvostopni akt v zgoraj navedenem obsegu zaradi nepravilno in nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja, s tem, ko tožeči stranki ni bilo omogočeno, da sodeluje v postopku, pa je bila storjena tudi bistvena kršitev pravil postopka. Meni, da je predmetni upravni postopek posegel v nepremičnino parc. št. 684/2, ki ima po njem bistveno manjši dejanski obseg v naravi.

8Tožeča stranka je pri svojih stališčih vztrajala tudi v vloženih pripravljalnih vlogah, pri tem pa je svoj zahtevek še modificirala tako, da predlaga, naj sodišče odpravi in vrne v nov postopek 8. alinejo 2. točke izreka prvostopne odločbe na prvi strani, kjer je odločeno o evidentiranju urejenih mej (delov mej), v k.o. ..., parcele 1594 s sosednjimi parcelami 685/4, 685/1, 685/3, 685/2, 681/1, 670/2 in 670/3, ter v 4. točki izreka odločbe na četrti strani, kjer je odločeno o evidentiranju parcelacije parcel 675/1, 685/1, 685/2, 685/4 in glasi, da se ukinejo parcele 675/1, 685/1, 685/2 in 685/4 ter nastanejo nove parcele 1813, 1814, 1816 in 1819. Podredno predlaga, da sodišče prvostopno odločbo odpravi v celoti. Priglaša tudi stroške upravnega spora.

9Tožena stranka na tožbo ni odgovorila, je pa poslala predmetni spis.

10Tožba je bila vročena v odgovor tudi prizadetim strankam v smislu tretje alinee 16. člena v zvezi s prvim odstavkom 19. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) D., E. E., F. F. in G. G., ki so lastniki parcel, katerih urejanje oziroma evidentiranje mej ter parcelacijo napada tožeča stranka, s svojo tožbo.

11D. je v odgovoru na tožbo navajala, da meni, da je bilo evidentiranje mej in izvedena parcelacija opravljena pravilno in popolno ter predlaga sodišču, da tožbo kot neutemeljeno zavrne.

12Odgovor na tožbo je v zadevi vložila tudi E. E. Primarno predlaga, naj sodišče tožbo zavrže oziroma podredno zavrne. Pravi, da ne drži trditev, da se podatki katastra ne skladajo z mejami v naravi. S predmetnim upravnim postopkom se meje parcel niso v ničemer spremenile in je nasprotna trditev tožeče stranke pavšalna in neizkazana. Če je tožnik menil, da meje niso pravilno urejene, bi lahko po določbi 168. člena Zakona o nepravdnem postopku predlagal v postopku pred sodiščem ureditev meje med nepremičninami, če je ta sporna, česar pa ni storil. Predlaga, da sodišče tožbo zavrže, saj nobena izmed parcel 1595 s sosednjimi parcelami ni v lastništvu tožeče stranke, zaradi česar nima statusa stranke v postopku. Zavreči pa je treba tudi tožbo v delu, kjer napada 4. točko izreka odločbe na četrti strani, ki se nanaša na ukinjene parcele 675/1, 658/1, 658/2 in 658/4, ker gre za parcele v lasti E. E., razen tega v tem delu prvostopnega akta tožeča stranka ni izpodbijala s pritožbo. Priglaša tudi stroške tega upravnega spora.

13Odgovor na tožbo je vložila tudi prizadeta stranka G. G., ki prav tako meni, da je bil postopek pred upravnim organom pravilno opravljen in smiselno predlaga, da sodišče tožbo zavrne.

14F. F. posebej odgovora na tožbo ni vložil, na naroku za glavno obravnavo pa je navajal, da tudi njemu zemljiškokatastrska točka 1221 (položaj te točke bo obrazložen v nadaljevanju) ni bila pokazana in je zanjo izvedel šele po izdaji prvostopne odločbe, pritožil pa se ni, ker meni, da ni bil oškodovan.

15Tožeča in prizadete stranke so pri vseh svojih stališčih vztrajali tudi v nadaljnjih pripravljalnih vlogah in na naroku za glavno obravnavo, ki ga je sodišče opravilo dne 23. 4. 2024 v navzočnosti tožeče stranke in vseh prizadetih strank ter v odsotnosti pravilno vabljene tožene stranke (drugi odstavek 58. člena ZUS-1). Sodišče je v dokaznem postopku vpogledalo vse listinske dokaze, dokazne predloge po zaslišanju strank in prič pa je zavrnilo kot nepotrebne, saj je za odločitev relevantna dejstva s stopnjo zanesljivosti mogoče ugotoviti iz predloženih listin.

K I. točki izreka:

16Tožba je v delu, v katerem izpodbija v 4. točki izreka odločbe Geodetske uprave Republike Slovenije, Območna geodetska uprava Maribor, Geodetska pisarna Slovenska Bistrica, št. 02112-496/2016-2 z dne 12. 12. 2016 na četrti strani v delu, ki glasi, da se ukinejo parcele 675/1, 685/1, 685/2 in 685/4 ter nastanejo nove parcele 1813, 1814, 1816 in 1819 - vse k.o. ..., nedovoljena.

17Tožeča stranka s tožbo izpodbija prvostopni akt v 4. točki izreka, v delu, v katerem je odločeno, da se v postopku evidentiranja parcelacije ukinejo parcele 675/1, 685/1, 685/2 in 685/4 in nastanejo nove parcele 1813, 1814, 1816 in 1819.

18Postopek in sojenje v upravnem sporu sta mogoča le, če so izpolnjene z zakonom določene procesne predpostavke. ZUS-1 v prvem odstavku 6. člena določa, da upravni spor ni dopusten, če stranka, ki je imela možnost vložiti pritožbo ali drugo pravno sredstvo zoper upravni akt, tega ni vložila ali ga je vložila prepozno. Navedeno določbo je treba upoštevati tudi, ko se vlaga tožba v upravnem sporu zoper del odločitve sprejete z upravnim aktom.

19Kot izhaja iz podatkov spisa, to je pritožbe, ki jo je tožeča stranka vložila zoper prvostopni akt, in drugostopne odločbe, tožeča stranka s pritožbo prvostopnega akta v tem delu ni izpodbijala, zato tudi drugostopni organ o tem ni odločal. Glede na to v tem delu upravni spor ni dopusten in je sodišče na podlagi prvega odstavka 6. člena ZUS-1 v zvezi s 7. točko prvega odstavka 36. člena ZUS-1 ter drugim odstavkom tega člena v tem delu tožbo zavrglo.

K II. točki izreka:

20Tožba je v delu, v katerem izpodbija odločbo Geodetske uprave Republike Slovenije, Območna geodetska uprava Maribor, Geodetska pisarna Slovenska Bistrica, št. 02112-496/2016-2 z dne 12. 12. 2016 v 8. alineji 2. točke izreka na prvi strani, kjer je odločeno o evidentiranju urejenih mej (delov mej), v k.o. ..., in sicer parcele 1594 s sosednjimi parcelami 685/4, 685/1, 685/3, 685/2, 681/1, 670/2 in 670/3 utemeljena.

21Tožeča stranka s tožbo v predmetni zadevi prvostopni akt izpodbija še v osmi alineji 2. točke izreka (prva stran akta), v kateri je odločeno, da se kot urejene evidentirajo meje parcele št. 1594 s sosednjimi parcelami 685/4, 685/1, 685/3, 685/2, 685/1, 681/1, 670/2 in 670/3 vse k.o. ...

22V času izdaje izpodbijane odločbe veljaven ZEN, ki ga je treba uporabiti v predmetni zadevi¹, ureja postopek evidentiranja nepremičnin, ureditve in evidentiranja meje, spreminjanja mej parcel in druga vprašanja v zvezi z evidentiranjem nepremičnin. ZEN v prvem odstavku 26. člena določa, da se na podlagi tega zakona meja ureja po postopku ureditve meje, ki ga izvaja geodetsko podjetje kot geodetsko storitev, in na podlagi upravnega postopka evidentira v zemljiškem katastru. V nadaljevanju ZEN podrobno ureja postopek, ki ga najprej vodi geodetsko podjetje in se nato po vložitvi zahteve za evidentiranje meje nadaljuje pred geodetsko upravo.

23Lastniki parcel, ki po zemljiškokatastrskem načrtu ali po zemljiškokatastrskem prikazu mejijo ali se dotikajo meje, ki se ureja v postopku urejanja meje, so stranke v postopku urejanja meje in v postopku evidentiranja urejene meje (drugi odstavek 28. člena ZEN).

24Na to materialnopravno podlago je svojo odločitev pravilno oprl drugostopni organ, v delu, v katerem je odpravil prvostopno odločitev. Iz njegovih dejanskih ugotovitev izhaja, da je zemljiškokatastrska točka 2955 skupna parceli 684/2 k.o. ... v lasti tožnika in parceli 1594, ki je bila predmet ureditve in parcelacije. Glede na to dejansko ugotovitev in upoštevajoč citirano določbo drugega odstavka 28. člena ZEN je odločil, da je treba tožečo stranko v tem delu šteti kot stranko v postopku.

25Po pregledu zadeve in upoštevajoč podatke spisa in celotno listinsko dokumentacijo vse navedeno velja tudi za zemljiškokatastrsko točko 1221. Tudi ta je skupna parceli št. 684/2 in 1594. Razen tega se z zemljiškokatastrsko točko 1221 stika tudi parcela št. 681/1, katere meja s parcelo 1594 se ureja v 8. alineji 2. točke izreka prvostopne odločbe.

26V osmi alineji 2. točke izreka prvostopne odločbe je bilo torej odločeno o evidentiranju urejene meje parcele št. 1594 (med ostalim tudi) s parcelo 681/1. Glede na to, da se parcela 681/1 dotika parcele 1594 na daljici, ki se začne na stiku s parcelo 684/2 v lasti tožeče stranke, to je v zemljiškokatastrski točki 1221, bi morala biti tožeča stranka kot lastnica parcele, katere meja se ureja, v skladu z drugim odstavkom 28. člena ZEN v postopek pritegnjena tudi v tem delu. Zato je sodišče v tem delu tožbi ugodilo in prvostopno odločbo odpravilo v osmi alineji 2. točke izreka.

27Glede na gornjo postopkovno nepravilnost, ki jasno in nedvoumno izhaja iz predloženih listin in podatkov spisa (zlasti prikazov oziroma skic iz zemljiškega katastra) in jo je treba odpraviti v ponovljenem postopku pred prvostopnim organom, je sodišče ostale dokazne predloge (zaslišanje strank in prič, pritegnitev izvedenca geodetske stroke) kot nepotrebne zavrnilo, saj zgoraj obrazložene iz listin izhajajoče ugotovitve o dejanskem stanju omogočajo zanesljive dejanske zaključke, ki so podlaga predmetni odločitvi.

28Zgolj v pojasnilo sodišče še dodaja, da postopek urejanja in evidentiranja meje v primeru, ko meja ostane po mejni obravnavi, ki jo opravi geodetsko podjetje, sporna, določa ZEN. Če lastniki ne soglašajo z mejo, ki jo določi geodet (31. člen ZEN), mora geodetska uprava opraviti ustno obravnavo (37. člen ZEN), če pa meja še vedno ostane sporna, se lastnike, ki se z mejo ne strinjajo, pozove, da začnejo sodni postopek ureditve meje pred pristojnim sodiščem (39. člen ZEN).

29V primeru spora se torej meja ureja v postopku pred pristojnim sodiščem, vendar pa morajo biti najprej vse stranke, kot določa ZEN, pravilno pritegnjene v postopek, in nato, kot je zgoraj navedeno, pravilno po določbah ZEN pozvane, da ta postopek sprožijo. Ker v predmetni zadevi pred upravnim organom postopek ni tekel v skladu z navedenimi določbami ZEN, in tožeča stranka kot lastnica parcele, ki se ureja, ni bila pritegnjena v postopek, sodišče navedbe prizadete stranke E. E. zavrača kot neutemeljene, ne glede na to, da je njena navedba, da se sporna meja določa v postopku pred sodiščem sicer pravilna.

30Navedbe E. E., ki se nanašajo na evidentiranje urejene meje parcele št. 1595 k.o. ..., so brezpredmetne, saj tožeča stranka s tožbo v tem delu prvostopne odločbe ne izpodbija.

31Ker tožeči stranki ni bila dana možnost, da bi bila udeležena kot stranka v postopku, je s tem storjena bistvena kršitev določb postopka (2. točka drugega odstavka 237. člena ZUP). Ta je vselej podana v primeru, ko gre za absolutno bistveno kršitev pravil postopka, ki jo določa ZUP (tretji odstavek 27. člena ZUS-1), zato je sodišče po 3. točki prvega odstavka 64. člena ZUS-1, tožbi v tem delu ugodilo, izpodbijani upravni akt v zgoraj navedenem delu odpravilo in v skladu s četrtim odstavkom citiranega člena zadevo v tem obsegu vrnilo prvostopnemu organu v ponoven postopek. V ponovnem postopku bo treba odpraviti storjeno kršitev upravnega postopka, opraviti postopek po določbah ZEN in nato ponovno odločiti o zadevi.

K III. točki izreka:

32Ker je sodišče tožbi ugodilo in odpravilo izpodbijani akt, je v skladu z določbo tretjega odstavka 25. člena ZUS-1 tožena stranka dolžna tožeči stranki povrniti stroške postopka. Po tej določbi se, če sodišče ugodi tožbi in v upravnem sporu izpodbijani upravni akt odpravi, tožniku (glede na opravljena procesna dejanja in način obravnavanja zadeve v upravnem sporu) prisodi pavšalni znesek v skladu s pravilnikom, ki ga izda minister, pristojen za pravosodje, to je Pravilnikom o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu (v nadaljevanju Pravilnik). Glede na citirano zakonsko določbo sodišče tožeči stranki ni odmerilo stroškov po Odvetniški tarifi, kot jih je ta zahtevala, ampak po Pravilniku. Če je bila zadeva rešena na glavni obravnavi in je tožnika v postopku zastopal pooblaščenec, ki je odvetnik, se tožeči stranki priznajo stroški v višini 385,00 € (četrti odstavek 3. člena Pravilnika). Če je moral tožnik v postopku stvar dodatno pojasnjevati z obrazloženimi vlogami, se mu priznajo stroški v višini 10 % od zneskov določenih v prejšnjem členu (4. člen Pravilnika).

33V predmetni zadevi je sodišče odločilo na glavni obravnavi, tožeča stranka pa je v postopku zadevo dodatno pojasnila v pripravljalni vlogi, zato ji je sodišče odmerilo nagrado v višini 385,00 €, k čemur je prištelo še 10 %, to je 38,50 €, torej skupaj 423,50 €.

34Stranka je priglasila tudi stroške kilometrine za pot pooblaščenca iz sedeža njegove pisarne v Maribor. Stroški za prihod pooblaščenca na glavno obravnavo štejejo med stroške, ki so bili potrebni za pravdo (prvi odstavek 155. člena ZPP), zato je sodišče tožeči stranki te stroške odmerilo ob uporabi Uredbe o davčni obravnavi povračil stroškov in drugih prihodkov iz delovnega razmerja (v nadaljevanju Uredba), ki ureja višine povračil stroškov v zvezi z delom in službenim potovanjem (1. člen Uredbe), do katerih se ti v skladu z določbami te Uredbe ne vštevajo v davčno osnovo dohodka iz delovnega razmerja. Uredba v tretjem odstavku 5. člena določa, da se povračilo stroškov prevoza na službenem potovanju ne všteva v davčno osnovo do višine 0,43 € za vsak prevožen kilometer. Tožeča stranka je priglasila stroške za vsak pristop na sodišče po 55,8 km x 2 (razdalja Murska Sobota - Maribor v obe smeri) x 0,43 €, kar pomeni 47,99 €. V predmetni zadevi so bili potrebni štirje pristopi na sodišče in je iz tega naslova tožeča stranka upravičena do povrnitve stroškov v višini 191,96 €.

35Po obrazloženem je sodišče tožeči stranki odmerilo stroške v višini 615,46 €. K temu je prištelo še 135,40 € 22 % za DDV in skupno znesek 750,86 €, naložilo v plačilo toženi stranki.

36Obresti od zneska pravdnih stroškov je sodišče tožeči stranki prisodilo od dneva zamude, tožena stranka pa bo prišla v zamudo, če stroškov ne bo poravnala v paricijskem roku (prvi odstavek 299. člena Obligacijskega zakonika - OZ v zvezi z 378. členom OZ - enako tudi načelno pravno mnenje Vrhovnega sodišča Republike Slovenije z dne 13. 12. 2006).

K IV. točki izreka:

37Stroške je v predmetni zadevi priglasila tudi prizadeta stranka E. E., ki v tem postopku sodeluje kot prizadeta stranka po prvem odstavku 19. člena ZUS-1. V tem postopku je sodelovala na strani tožene stranke in se je zavzemala za zavrnitev tožbe. Ker torej v upravnem sporu ni bila uspešna, ni upravičena do povrnitve stroškov tega postopka, saj je po prvem odstavku 154. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), katerega je treba uporabiti v skladu z 22. členom ZUS-1, do povrnitve stroškov od nasprotne stranke upravičena le stranka, ki v postopku uspe. Glede na to je sodišče zahtevo prizadete stranke za povrnitev stroškov postopka zavrnilo.

-------------------------------

¹ Dne 4. 4. 2022 se je začel uporabljati Zakon o katastru nepremičnin (ZKN), ki pa v drugem odstavku 151. člena določa, da se postopki začeti po ZEN, po tem zakonu tudi končajo.