UPRS Sodba II U 72/2021-11

I. Tožbi se ugodi in se izpodbijana odločba Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport, št. 1030-2/2016/31 z dne 18. 2. 2021, odpravi ter se zadeva vrne istemu organu v ponovno odločanje.

II. Tožena stranka mora odločiti v 60 dneh od prejema sodbe.

Potek upravnega postopka

1Tožniku je bila z odločbo z dne 18. 2. 2021 št. 1030-2/2016/31 priznana pravica do dodatka k pokojnini za delo in izjemne dosežke na področju športa, ki se odmeri v višini 85 % od razlike med starostno in invalidsko pokojnino, ki jo prejema vlagatelj in zneskom starostne pokojnine moškega, odmerjene od najvišje pokojninske osnove za 40 let pokojninske dobe po splošnih predpisih, in ki na dan izdaje odločbe znaša 1.408,25 EUR.

Tožbene navedbe

2Tožnik vlaga laično predmetno tožbo, in sicer iz razloga, ker iz izpodbijane odločbe ne izhaja od kdaj mu pripada pravica do dodatka k pokojnini, kot ga je ugotovila tožena stranka. Tožnik namreč meni, da mu pravica do dodatka pripada tudi za čas do 18. 2. 2021, ker mu je tožena stranka, ko je prvič odločala o njegovi pravici, zavrnila podan predlog za določitev dodatka, zaradi česar mu je bila storjena krivica, s tem, ko mu dodatek ni bil priznan že pred izdajo predmetne (izpodbijane) odločbe, ki je v tokratni presoji. V tožbenih navedbah tako vztraja, da se njegova ponovna tožba nanaša na izplačilo dodatka k pokojnini, ki bi mu moral pripadati tudi do 18. 2. 2021 (torej od vložitve predloga za priznanje dodatka do izdaje izpodbijane odločbe, ki je bila izdana 18. 2. 2021¹), s čimer bi se mu popravila krivica, ki mu je bila predhodno storjena.

Navedbe tožene stranke

3Tožena stranka je sodišču predložila upravni spis in podala tudi odgovor na tožbo.

4V odgovoru izpostavlja, da se tožnik s tožbenimi navedbami očitno strinja z vsebino odločbe (torej določitvijo dodatka k pokojnini). Tožnik pa se glede izpodbijane odločbe ne strinja v delu, ki ni določil roka od kdaj bi se mu moral dodatek izplačevati, torek tudi za čas pred izdajo te odločbe, in sicer vse od vložitve vloge do 18. 2. 2021, pri čemer pa v tožbi ne definira od kdaj bi mu naj predmetni dodatek pripadal.

5Tožena stranka izpostavlja, da na podlagi vloge vlagatelja sama le izda odločbo o pravici do dodatka in (skladno z določili ZDIPDŠ) odloči o upravičenosti do dodatka ter višini dodatka, ki pripada upravičencu. Ker pa sama ni izplačevalec predmetnega dodatka meni, da je tožnik predmetno tožbo napačno naslovil nanjo, saj je izplačevalec dodatka Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (ZPIZ), glede na določila 6. člena ZDPIDŠ iz katerega izhaja, da posameznik uveljavlja pravico do izplačila dodatka kot upravičenec z vlogo za izplačilo dodatka pri ZPIZ. Upravičenec pridobi pravico do izplačila dodatka, ko pridobi pravico do starostne ali invalidske pokojnine po splošnih predpisih, ali ko se mu prične izplačevati pokojnina iz tujine oziroma od prvega naslednjega dne po vložitvi vloge za priznanje dodatka, če je vloga vložena po tem, ko je že pridobil pravico do starostne ali invalidske pokojnine po splošnih predpisih oziroma po pričetku izplačevanja pokojnine iz tujine, če je ob pridobiti pravice do pokojnine po splošnih predpisih oziroma ob začetku izplačevanja pokojnine iz tujine državljan Republike Slovenije, pri ZPIZ izplačuje dodatek od prvega naslednjega dne po vložitvi zahteve za izplačilo, kar izhaja iz prvega odstavka 7. člena ZDPIDŠ.

6Tožena stranka dodatno izpostavlja, da tožnik ne uveljavlja sodnega varstva po 33. členu ZUS-1, ampak prereka datum izplačevanja dodatka, kar ni v pristojnosti tožene stranke, in je zato treba, po njenem mnenju, tožbo kot neutemeljeno zavrniti. Tožnik namreč s predmetno tožbo ne izpodbija upravnega akta, saj od naslovnega sodišča ne zahteva, da odloči o zakonitosti odločbe z dne 13. 3. 2021 (posredno je sicer iz tožbenih navajanj razbrati, da se z odločitvijo tožene stranke strinja), izpostavlja pa domnevne nepravilnosti glede izplačila dodatka, ki so izven pristojnosti tožene stranke.

7Tožena stranka tako predlaga zavrnitev predmetnega tožbenega zahtevka.

Sodna presoja

8Sodišče v predmetni zadevi odloča drugič, potem ko je dne 6. 1. 2021 izdalo sodbo II U 121/2018.

9V predhodnem postopku je bilo med strankama sporno ali tožniku sploh pripada dodatek za izjemne dosežke (ki mu ga je sedaj tožena stranka priznala). V tem postopku pa je med strankama sporno ali je bila tožena stranka v izreku dolžna navesti od kdaj tožniku pripada predmetni dodatek torej, ali od dneva, ko je tožena stranka odločila z izpodbijano odločbo ali že od dneva, ko je tožnik podal vlogo.

K točki I izreka

10Tožba je utemeljena.

11Sodišče po pregledu tožbe in izpodbijane odločbe ugotavlja, da je tožena stranka sledila navodilom sodišča iz sodbe II U 121/2018-11 z dne 6. 1. 2021 in tožniku kot takratnemu vlagatelju priznala pravico do dodatka k pokojnini za delo in izjemne dosežke na področju športa, in ga odmerila v višini 85 % od razlike med starostno in invalidsko pokojnino, ki jo bo tožnik kot vlagatelj prejemal in zneskom starostne pokojnine moškega, odmerjene od najvišje pokojninske osnove za 40 let pokojninske dobe po splošnih predpisih, in ki na dan izdaje odločbe znaša 1.408,25 EUR.

12Sodišče pritrjuje navedbam tožnika, da iz izreka, kakor tudi ne iz obrazložitve izpodbijane odločbe ne izhaja, od kdaj tožniku dejansko pripada predmetni dodatek. Tožena stranka je namreč v izpodbijani odločbi na strani 3 navedla, da iz 2. člena Pravilnika o kriterijih za določitev višine dodatka k pokojnini za delo in izjemne dosežke na področju športa izhaja, da se pri odmeri dodatka upošteva mesečni znesek starostne ali invalidske pokojnine, ki pripada vlagatelju na dan priznane pravice do dodatka, pri čemer pa očitno ni upoštevala določil ZDPIDŠ, ki v drugem odstavku 6. člena ZDPIDŠ (ki je veljal v času odločanja tožene stranke), določajo, da upravičenec pridobi pravico do izplačila dodatka, ko pridobi pravico do starostne pokojnine ali invalidske pokojnine po splošnih predpisih oziroma od prvega naslednjega dne po vložitvi vloge za priznanje dodatka, če je vloga vložena potem, ko je že pridobil pravico do starostne ali invalidske pokojnine².

13Napačno je stališče tožene stranke, da navedena odločitev že v tem delu sodi v pristojnost Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (ZPIZ), saj upravičenec pravico do izplačila, skladno z določili prvega in drugega odstavka 5. člena³ in prvega odstavka 6. člena⁴ ZDPIDŠ, uresničuje šele na podlagi odločbe, ki jo izda ministrstvo (torej tožena stranka). Če je vlagatelj vlogo za dodelitev priznanja za izplačilo dodatka podal potem, ko se je upokojil, mu namreč pravica pripada od dneva vložitve vloge za priznanje pravice, kar pa ZPIZ-u ni znano, kdaj je ta datum, če ga odločevalec o pravici do dodatka (torej ministrstvo) ne navede v odločbi.

14Iz izpodbijane odločbe namreč ne izhaja od katerega dneva vlagatelju dejansko pripada dodatek, kljub temu, da je tožena stranka v postopku preverila in ugotovila, da je vlagatelj (sedaj tožnik) od dne 1. 2. 2011 dalje prejemnik invalidske pokojnine (kar izhaja iz dopisa ZPIZ številka 409-1713/2021 z dne 9. 2. 2021 v spisovnem gradivu tožene stranke), medtem ko iz odločbe izhaja, da je vlagatelj vlogo podal 29. 9. 2016 in jo dopolnil 23. 10. 2017 (kar je torej po datumu upokojitve), zaradi česar je treba v izreku natančno določiti dan od katerega tožniku kot vlagatelju, skladno z zakonom, pripada predmetni dodatek, glede na to, da je očitno, da je bila vloga za priznanje dodatka vložena po dnevu upokojitve vlagatelja in tudi dopolnjena.

15Pri navedenem sodišče še pripominja, da iz sodbe II U 121/2018 izhaja, da je tožnik svojo prvo vlogo za dodelitev dodatka vložil že leta 2012 (o kateri nekaj let ni bilo odločeno), kasneje pa je vlogo dopolnil še z obrazcem, in sicer 8. 9. 2017 in 23. 10 2017, ko je podal še soglasje, da ministrstvo lahko pridobi podatke o izpolnjevanju pogojev). Iz izpodbijane odločbe tako ne izhaja, kateri je tisti dan, ki ga je tožena stranka štela kot prelomni dan "od prvega naslednjega dne po vložitvi vloge za priznanje dodatka", kot izhaja iz materialne določbe ZDPIDŠ in navedeno ne izhaja ne iz izreka izpodbijane odločbe in tudi ne iz njene obrazložitve.

16Tožena stranka je sicer v odgovoru na tožbo dopolnila svojo obrazložitev v točki II in navedla, da dodatek izplačuje ZPIZ od prvega naslednje dne po vložitvi zahteve za izplačilo (prvi odstavek 7. člena ZDPIDŠ), kar pa ni mogoče enačiti s pravico o kateri odloči ministrstvo, glede na 6. člen ZDPIDŠ, saj iz izpodbijane odločbe ne izhaja s konkretnim datumom od kdaj tožena stranka šteje, da tožniku (kot vlagatelju) navedena pravica pripada. Sodišče na tem mestu pripominja, da z odgovorom na tožbo ni mogoče sanirati pomanjkljivosti iz izdane odločbe. Vsaka odločba mora, skladno z določili Zakona o splošnem upravnem postopku - ZUP), imeti izvršljiv in konkretiziran izrek in konkretizirano obrazložitev, ki pojasnjuje vsebino izreka, razloge za odločitev in pravno podlago za odločitev.

17Sodišče pritrjuje toženi stranki, da je sicer izplačevalec dodatka ZPIZ, kljub navedenemu pa ZPIZ brez izdane ustrezne odločbe tožene stranke (pravilnega izreka), dodatka ne more izplačevati (še posebej glede na dejstvo, da je od podane vloge pa do odločitve minilo več let), saj glede na to, da je bila vloga za dodelitev dodatka vložena po začetku prejemanja invalidske pokojnine, izplačevalcu (torej ZPIZ) ne more biti znano kdaj je ta datum, če ga odločevalec o pravici (torej ministrstvo) v izreku in obrazložitvi odločbe, s katero se vlagatelju prizna pravica, ne navede konkretizirano. Sodišče sicer pritrjuje tudi navedbam tožene stranke, da mora tožnik kot vlagatelj, na podlagi predmetne odločbe, uveljavljati pravico do izplačila dodatka z vlogo za izplačilo dodatka pri ZPIZ, vendar je k navedeni vlogi treba predložiti odločbo tožene stranke, ki mora biti izvršljiva. Tako bi morala tožena stranka v izpodbijani odločbi že v izreku navesti, da dodatek izplačuje ZPIZ od prvega naslednjega dne po vložitvi zahteve za izplačilo (in navesti datum od kdaj šteje, da je ta dan, glede na določilo drugega odstavka 6. člena ZDPIDŠ) in navedeno tudi pojasniti v obrazložitvi izpodbijane odločbe, kar pa je v izpodbijani odločbi izostalo.

18Sodišče je v predmetni zadevi, ker gre za laično tožbo in ob upoštevanju, da o zadevi odloča že drugič, ko so dejstva znana obema strankama že iz predhodnega postopka, štelo tožbene navedbe po vsebini in pritrjuje toženi stranki, da tožnik ni določno v tožbi z datumom navedel od kdaj zahteva izplačilo dodatka, vendar je glede na jasno zakonsko določilo, 6. člena ZDPIDŠ, da upravičencu izplačilo dodatka pripada od prvega naslednjega dne po vložitvi vloge za priznanje dodatka, ta datum moč ugotoviti in določiti ter tako tudi voljo tožnika kot vlagatelja in je tudi skladno s pravili poštenega postopka po 6. členu Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (ESČP) oziroma o dobri upravi glede na določila 41. člena Listine EU. Konkretiziran izrek namreč omogoča izvršitev same odločbe, obrazložitev pa izkazuje nepristranskost odločanja in objektivnost odločitve, zaradi česar je sodišče štelo, da je ta datum mogoče določiti, še posebej, ker je znano kdaj je bila vloga podana, kakor tudi ob upoštevanju, da je tožnik navedel, da bi mu moral biti dodatek priznan tudi do 18. 2. 2021, s čimer bi se popravila krivica, ki mu je bila predhodno storjena, kar je glede na jasno zakonsko določilo mogoče šteti od dneva po vložitvi vloge do 18. 2. 2021, ob upoštevanju določil ZUP o podajanju vloge, glede na dejstvo, da ZDPIDŠ ne vsebuje določil o vodenju samega postopka, odločalo pa je ministrstvo kot pristojni upravni/državni organ⁵. Smiselno je iz tožbe tožnika mogoče razbrati, da iz izpodbijane odločbe ne izhaja, od kdaj mu dejansko pravica do dodatka pripada.

19Na podlagi vsega navedenega sodišče izpostavlja, da je treba izrek izpodbijane odločbe napisati na način, da bo odločba izvršljiva, saj se v izreku odloči o predmetu postopka in o vsebini zahtevka stranke (ter stroških postopka v kolikor so nastali), ki prinaša pravne učinke, saj v kolikor izrek ni določen glede vsebine in obsega pravic in obveznosti oziroma pravnih koristi, odločba ni izvršljiva.

20Prav tako pa je v nadaljevanju, v obrazložitvi, treba odločitev konkretizirano pojasniti, kakor tudi razloge za odločitev in tudi ustrezne pravne podlage (materialno podlago), na podlagi katere vlagatelju ta pravica dejansko pripada, torej na dan priznanja pravice do dodatka ali na dan vložitve zahteve, pri čemer sodišče na tem mestu posebej izpostavlja, da mora biti odločitev skladna z veljavnimi zakonskimi določili.

21Sodišče sicer pritrjuje navedbam tožene stranke, in je med strankama nesporno, da je bila vlagatelju priznana pravica do dodatka k pokojnini za delo in izjemne dosežke na področju športa v višini 85 % od razlike starostne ali invalidske pokojnine, kljub navedenemu pa ni jasno, od kdaj tožniku naveden dodatek dejansko pripada, kar bo treba v novo izdani odločbi dopolniti.

22Na podlagi navedenega je sodišče tako, skladno z določili 64. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1) predmetni tožbi ugodilo in na podlagi četrtega, petega in šestega odstavka 64. člena ZUS-1, zadevo vrnilo toženi stranki v ponovno odločanje, ki mora o predmetni zadevi odločiti v 60 dneh. Tožena stranka mora izdati odločbo, na podlagi katere bo že iz izreka izhajalo, od kdaj tožniku pripada pravica do dodatka, pri čemer pa je nepomembno, da mora tožnik po prejemu odločbe podati na ZPIZ še posebno vlogo za izplačilo te pravice, saj vloga, ki jo tožnik predloži na ZPIZ predstavlja zgolj izvršitev akta, ki ga je predhodno izdala tožena stranka kot pristojni organ in predstavlja podlago za izplačilo.

23Sodišče je v predmetni zadevi odločilo brez izvedbe glavne obravnave (59. člen ZUS-1), saj je šlo zgolj za presojo pravnega vprašanja, dejansko stanje pa med strankama ni bilo sporno. Enako stališče izhaja tudi iz vloge tožene stranke, ki je sodišču predlagala, da sodišče odloči brez razpisanega naroka, ker gre za zgolj sporno pravno vprašanje, tožena stranka pa ni predlagala svojega zaslišanja.

K točki II izreka

24Sodišče lahko skladno z določilom petega odstavka 64. člena ZUS-1 določi rok v katerem mora organ odločiti v ponovnem postopku. Sodišče je tako ob upoštevanju dejstva, da bo organ ponovno odločal o zadevi, ki mu je že znana, štelo, da je rok 60 dni dovolj dolg, da lahko tožena stranka v tem roku izda novo odločbo, skladno z navodili sodišča.

¹ "Ta dodatek bi mi moral biti priznan že s prvo odločbo..." - tožbene navedbe.
² 2. odstavek 6. člena ZDPIDŠ veljavnega na dan 18. 2. 2021 je določal: Pravico do izplačila dodatka pridobi upravičenec, ko pridobi pravico do starostne ali invalidske pokojnine po splošnih predpisih ali ko se mu prične izplačevati pokojnina iz tujine, oziroma od prvega naslednjega dne po vložitvi vloge za priznanje dodatka, če je vloga vložena potem, ko je že pridobil pravico do starostne ali invalidske pokojnine po splošnih predpisih oziroma po pričetku izplačevanja pokojnine iz tujine, če je ob pridobitvi pravice do pokojnine po splošnih predpisih oziroma ob začetku izplačevanja pokojnine iz tujine državljan Republike Slovenije.
³ 5. člen ZDPIDŠ: 1) Pravico do dodatka upravičenec pridobi na podlagi odločbe ministrstva, če izpolnjuje kriterije iz 2. in 3. člena tega zakona.2) Ministrstvo, pristojno za šport (v nadaljnjem besedilu: ministrstvo), začne postopek za priznanje pravice do dodatka na predlog osebe, ki meni, da izpolnjuje pogoje iz 2. in 3. člena tega zakona.3) Predlog za priznanje pravice oseba iz prejšnjega odstavka lahko poda največ tri mesece pred pridobitvijo pravice do starostne pokojnine po splošnih predpisih, ob pridobitvi pravice do invalidske pokojnine po splošnih predpisih oziroma ob pričetku izplačevanja pokojnine iz tujine. Upravičenec lahko predlog za priznanje pravice poda tudi potem, ko je že pridobil pravico do starostne ali invalidske pokojnine po splošnih predpisih oziroma po pričetku izplačevanja pokojnine iz tujine.
⁴ Prvi odstavek 6. člena ZDPIDŠ : Pravico do izplačila dodatka upravičenec uveljavlja z vlogo za izplačilo dodatka pri Zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije (v nadaljnjem besedilu: Zavod). Vlogi mora priložiti odločbo iz prvega odstavka 5. člena tega zakona, podatke o tem, ali je uživalec pokojnine iz tujine, če je z državo, iz katere prejema pokojnino, sklenjena mednarodna pogodba ali če ta država priznava pravico do izplačevanja pokojnine v tujino državljanom Republike Slovenije ter o višini pokojnine iz tujine.
⁵ V 1. členu ZUP je določeno: 1) Po tem zakonu morajo postopati upravni in drugi državni organi, organi samoupravnih lokalnih skupnosti in nosilci javnih pooblastil, kadar v upravnih zadevah, neposredno uporabljajoč predpise, odločajo o pravicah, obveznostih ali pravnih koristih posameznikov, pravnih oseb in drugih strank. (2) Javno pooblastilo za vodenje postopka in odločanje v upravnih zadevah se podeli z zakonom, za vodenje postopka in odločanje v upravnih zadevah iz izvirne pristojnosti samoupravne lokalne skupnosti pa z odlokom sveta samoupravne lokalne skupnosti.