VSL Sklep IV Cp 643/2024

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II. Nasprotna udeleženka krije svoje stroške pritožbenega postopka.

1Sodišče prve stopnje je sklenilo, da se mladoletna hči udeležencev vpiše v Osnovno šolo X., drugačen predlog nasprotne udeleženke za vpis v Osnovno šolo Y. pa je zavrnilo. Odločilo je še, da udeleženca krijeta svoje stroške nepravdnega postopka.

2Zoper sklep se pritožuje nasprotna udeleženka iz vseh pritožbenih razlogov po 338. členu Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi z 42. členom Zakona o nepravdnem postopku (ZNP-1). Sodišču očita, da ni sledilo največji koristi otroka, saj je spregledalo, da bo zaradi šolanja v OŠ X. prikrajšan za druženje in razvijanje pristnih družinskih odnosov s starejšo polsestro A. ter nasprotno udeleženko, s katero stiki potekajo le približno 6 dni v mesecu. Nasprotna udeleženka si je uredila stabilno življenjsko okolje, si zgradila socialno mrežo ter pridobila zaposlitev. Ker sodišče v postopku odločanja ni pridobilo otrokovega mnenja, je zagrešilo absolutno bistveno kršitev določb postopka in deklici odvzelo pravico do izjave. Prav tako je kršilo določilo 182. člena Družinskega zakonika (DZ) o postavitvi zagovornika ter 12. člen Konvencije o otrokovih pravicah (KOP). Možnost postavitve zagovornika otroku nudi tudi Zakon o varuhu človekovih pravic. Mld. B. je stara 7 let in je sposobna izraziti svoje mnenje. Sodišče bi glede na spremenjene okoliščine moralo ponovno postaviti izvedenca.

Sodišče in CSD nista upoštevala celostnega razvoja deklice, temveč sta pri ugotavljanju koristi sledila zgolj dejstvu, da že obiskuje OŠ X., kjer si je pridobila prijatelje, da ima tam očeta in stabilno družinsko okolje. S tem sta spregledala, da je materi onemogočen razvoj poglobljenega odnosa s hčerko. Ne drži, da je trenutni delavnik nasprotne udeleženke dvoizmenski, saj je predložila izjavo delodajalke, da ji bo omogočila drugačno organizacijo dela, ko bo imela več skrbi za mld. B. Deklica je za rojstni dan izrazila željo, da bi živela z mamico v Z., tej izjavi pa sodišče ni pripisalo nobene teže. Upoštevati bi moralo, da so selitve običajne, da so otroci prilagodljivi ter da ima hčerka v Z. že sedaj znano okolje in prijatelje, z obiskovanjem šole pa bi jih imela še več.

Nasprotna udeleženka predlaga, da sodišče pritožbi ugodi in sklep spremeni tako, da njenemu predlogu ugodi, podredno pa, da ga razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

3Na pritožbo je odgovoril predlagatelj in predlagal njeno zavrnitev.

4Pritožba ni utemeljena.

5Udeleženca sta starša sedemletne deklice B., ki jima je bila s pravnomočno sodbo¹ zaupana v skupno vzgojo in varstvo. Ker se po odselitvi nasprotne udeleženke iz U. v Z. nista zmogla sporazumeti o kraju dekličinega šolanja, o tem odloča sodišče v tem postopku.

6Da bi se deklica lahko pravočasno vpisala v šolo, je sodišče v tej zadevi izdalo začasno odredbo, po kateri je bila deklica z upoštevanjem kraja stalnega prebivališča² vpisana v OŠ X., ki jo redno obiskuje. V nadaljevanju postopka je dopolnilo dokazni postopek, celovito ocenilo razmere pri obeh udeležencih in ob upoštevanju strokovnega mnenja CSD z izpodbijanim sklepom odločilo, da je nadaljnje šolanje v OŠ X. tudi v skladu z največjo koristjo otroka. Pritožbene navedbe navedenega zaključka ne uspejo izpodbiti.

7Ne drži pritožbeni očitek, da sodišče pri odločitvi ni zasledovalo načela največje otrokove koristi. Pritožnica s pavšalnim izpostavljanjem urejenih razmer ne more ovreči ugotovitev iz 12. točke obrazložitve sklepa, da ima predlagatelj stabilnejše družinske, stanovanjske in materialne razmere ter da deklici lažje zagotavlja podporo in vzpodbudo pri učenju. Nasprotna udeleženka se je po preselitvi v Ž. še večkrat selila, zamenjala službo, prekinila s partnerjem, s katerim je načrtovala skupno življenje, in pričela z novo partnersko vezjo. Pritožnica ne izpodbija ugotovitev sodišča, da je priprave na šolo v pretežni meri prepustila predlagatelju ter da je njena pomoč hčerki pri šolskih obveznostih pogosto pomanjkljiva in nedosledna, kar mora deklica kasneje nadoknaditi z dodatnim šolskim delom ob pomoči očeta. Drži sicer, da mld. B. zaradi šolanja na X. in oddaljenosti od kraja materinega bivanja čez teden več časa preživi z očetom in se zato stiki z nasprotno udeleženko in polsestro izvajajo predvsem ob vikendih, kar pa ne pomeni, da je zanje prikrajšana ali da ti ne omogočajo ohranitve trdnih družinskih vezi. Iz ugotovitev sodišča izhaja, da je varno navezana na oba starša, da se pri obeh počuti sprejeto ter si želi njune bližine in topline. Ker je deklica zaupana v vzgojo in varstvo obema udeležencema, je na obeh odgovornost, da starševsko skrb izvajata v skladu z največjo koristjo otroka. Torej tako, da vsak po svojih močeh skrbita za njen zdrav razvoj in če je zaradi ohranitve čustvene navezanosti potrebno, tudi z organizacijo dodatnega tedenskega stika.

8Sodišče je v 11. točki obrazložitve sklepa pojasnilo, da ni opravilo razgovora z mld. B., ker glede na svojo starost še ne zmore prepoznati in oceniti svojih koristi glede šolanja. Ker je sodišče takšno oceno sprejelo, ne da bi razgovor sploh skušalo opraviti, je pritožbeno sodišče to stališče preverilo, dopolnilo dokazni postopek in razgovor z otrokom zaupalo strokovnima delavkama CSD ..., Enota ..., univ. dipl. psih. C. C. in mag. zakonskih in družinskih študij D. D. Strokovni delavki sta razgovor z deklico opravili v šoli, da bi preprečili zavedni ali nezavedni vpliv staršev na vsebino dekličine izjave. Poročilo in mnenje z 20. 5. 2024 potrjujeta ugotovitev iz izpodbijanega sklepa, da deklica glede na svojo starost in razvojno obdobje še ni sposobna abstraktnega razmišljanja, ki bi omogočilo razumevanje namena razgovora v zvezi s postopkom odločanja o kraju šolanja in daljnosežne posledice odločitve oziroma izraženega mnenja. Deklica je sugestibilna in lojalna obema staršema, ki ji dajeta občutek vrednosti, je nanju navezana ter jima želi ugajati. Iz mnenja tudi izhaja, da se v sedanji šoli dobro počuti in ima razvito socialno mrežo.

9Po določilu 143. člena DZ, ki je usklajen z 12. členom KOP, sodišče pri odločitvi o izvajanju starševske skrbi upošteva otrokovo mnenje, ki ga je otrok izrazil sam ali po osebi, ki ji zaupa in jo je sam izbral, če je sposoben razumeti njegov pomen in posledice. Gre za otrokovo pravico in ne dolžnost, saj so za skrb za njegove koristi odgovorni starši. Ker je razgovor z deklico pokazal, da je v stiski ob vprašanjih, ki so se dotikala kraja šolanja in se do tega ni želela opredeljevati, pa tudi, da glede na svojo starost in razvitost še ni sposobna razumeti posledic izraženega mnenja, sodišče ni zagrešilo očitanih kršitev zaradi neupoštevanja mnenja otroka. Pritožbeno sodišče tudi v celoti sprejema zaključek sodišča iz 11. točke obrazložitve sklepa, da glede na predmet presoje v tem postopku, ki se ne nanaša na vprašanje starševskih sposobnosti udeležencev in ne vpliva na njuno vlogo pri skupnem starševstvu, sodišču ni bilo treba izvajati dokaza s pridobitvijo dopolnilnega izvedeniškega mnenja.

10Po obrazloženem pritožbeni razlogi niso utemeljeni. Ker sodišče prve stopnje ni zagrešilo po uradni dolžnosti upoštevnih kršitev iz drugega odstavka 350. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1, je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1).

11Po določilu 101. člena ZNP-1 o stroških postopka za varstvo koristi otroka sodišče odloči po prostem preudarku. Pritožbene stroške je priglasila le nasprotna udeleženka, ki s pritožbo ni uspela, zato mora te stroške kriti sama.

¹ Sodba Okrožnega sodišča v Krškem IV P 20/2019 s 23. 8. 2021 v zvezi s sodbo Višjega sodišča v Ljubljani IV Cp 185/2022 s 24. 2. 2022.
² Tega ima deklica na naslovu očeta.