VSL Sklep IV Cp 807/2024

I. Pritožbi se ugodi in se razveljavi 1. tč. sklepa sodišča prve stopnje, ki se glasi: "1. Stiki med mld. A. A., EMŠO: 0000015000000 ter staršema se bodo začasno izvajali na način, da otrok ponedeljke in četrtke preživi z materjo B. A., torke in srede zdržema z očetom C. A., petke, sobote in nedelje pa zdržema izmenjaje z vsakim od staršev. Stiki, določeni s to začasno odredbo, se začnejo izvajati z dnem 19. 4. 2024, in sicer tako, da oče po končanem pouku prevzame mld. A. A. in jo v nedeljo, 21. 4. 2024, najkasneje do 19.00 preda materi na njenem domu. Stiki nato potekajo tako, da mld. A. A. v torek po končanem pouku prevzame oče, v četrtek po končanem pouku mati, ob petkih pa tisti od staršev, ki je na vrsti za stik preko vikenda. Ko ima stik čez vikend oče, preda mld. A. A. materi v nedeljo najkasneje do 19.00, na njenem domu", in se tudi v tem delu predlog za začasno odredbo zavrne.

II. III. tč. izreka se v delu "če bo kršitelj ponovno ravnal v nasprotju s I. in II. točko te začasne odredbe" spremeni tako, da se glasi " če bo kršitelj ponovno ravnal v nasprotju z II. točko te začasne odredbe".

III. Odločitev o stroških pritožbenega postopka nasprotne udeleženke se pridrži za končno odločbo.

Odločitve sodišča prve stopnje

1Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom sklenilo, da stiki med otrokom in staršema začasno potekajo na način, da otrok ponedeljke in četrtke preživi z nasprotno udeleženko, torke in srede zdržema s predlagateljem, petke, sobote in nedelje izmenjaje z vsakim od staršev, da se stiki določeni s to začasno odredbo začnejo izvajati 19. 4. 2024, ko predlagatelj prevzame otroka po končanem pouku in ga v nedeljo, 21. 4. 2024 najkasneje do 19.00 preda nasprotni udeleženki na njenem domu, da stiki nato potekajo tako, da predlagatelj v torek po končanem pouku prevzame otroka, v četrtek po končanem pouku pa nasprotna udeleženka, ob petkih pa tisti od staršev, ki je na vrsti za stik preko vikenda, da ko ima predlagatelj stik čez vikend, preda otroka nasprotni udeleženki v nedeljo najkasneje do 19.00 na njenem domu (I), da sta se udeleženca dolžna v petnajstih dneh od vročitve tega sklepa vključiti v delavnice za pozitivno starševstvo pri Centru za družine X. in sodišču v zvezi z vključitvijo posredovati dokazilo, nato pa jih redno obiskovati (II), da v primeru kršitve te začasne odredbe se udeležencem izreče denarna kazen v znesku 500,00 EUR, ki se bo izterjala po uradni dolžnosti na podlagi sklepa o izrečeni denarni kazni, hkrati pa bo sodišče v primeru kršitve izdalo nov sklep, s katerim bo izreklo novo - višjo kazen za primer, če bo kršitelj ponovno ravnal v nasprotju s I. in II. tč. te začasne odredbe (III), da se v preostalem delu glede drugačne ureditve stikov zavrne predlog nasprotne udeleženke za izdajo začasne odredbe (IV), da pritožba zoper začasno odredbo ne zadrži izvršitve (V), da začasna odredba velja do pravnomočnosti odločitve o glavni stvari v tem postopku oziroma do drugačne odločitve sodišča (VI), da se odločitev o stroških postopka z začasno pridrži do končne odločitve o glavni stvari (VII).

Povzetek pritožbenih navedb

2Predlagatelj vlaga pritožbo zoper I. tč. sklepa zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, zaradi bistvenih kršitev določb postopka in nepravilne uporabe materialnega prava. Pritožbenemu sodišču predlaga, da določi režim stikov, da bodo stiki enakovredni in zdržema ne predolgi, ker predolgi stiki z enim staršem niso v korist otroka. Predlagatelj predlaga, da prihaja do izmenjave ob ponedeljkih in sredah, ali da ima v ponedeljek in četrtek en teden otroka nasprotna udeleženka, naslednji teden pa predlagatelj, enako rotacija velja za torke in srede ter vikende.

3Sodišče je ugotovilo, da so se pri otroku pokazale določene težave, kot je separacijska anksioznost, kar naj bi utemeljevalo potrebo po korekciji stikov, kot so bili med udeležencema dogovorjeni na CSD, in ki so se do sedaj tudi izvajali. Sodišče hkrati ugotavlja, da nima pomislekov glede mnenja CSD, da so pomembni pogosti in kontinuirani stiki otroka s staršema, da ni v korist otroka, da bi daljše obdobje preživel pri enem izmed staršev. Odločitev sodišča je v nasprotju z obrazložitvijo, ker sodišče ugotavlja, da ni v korist otroka, da daljše obdobje preživi pri enem od staršev, brez osebnega stika z drugim, sodišče pa je določilo režim stikov na način, ko ima nasprotna udeleženka stike med vikendom, predlagatelj pa ima stike ob torkih in sredah, otrok preživi pri nasprotni udeleženki četrtek, petek, soboto, nedeljo in ponedeljek, tako da ima predlagatelj stik z otrokom šele v torek. To pa pomeni, da je odločitev sodišča v nasprotju z obrazložitvijo, hkrati pa ni v korist otroka, s tem, da je tudi v nasprotju z mnenjem CSD.

Odgovor na pritožbo

4Nasprotna udeleženka v odgovoru na pritožbo predlaga njeno zavrnitev in zahteva povrnitev pritožbenih stroškov.

Glede utemeljenosti pritožbe

5Pritožba je utemeljena.

Presoja pritožbenega sodišča

6Sodišče prve stopnje je v sklepu povzelo vse relevantne določbe iz Družinskega zakonika (DZ) in Zakona o nepravdnem postopku (ZNP-1).¹ Pravilna so tudi materialnopravna izhodišča sodišča prve stopnje, da je začasna odredba izjemno sredstvo, da je utemeljena le v primeru, če bi otroku nastala nepopravljiva škoda, da je njena izdaja legitimna le, če je izkazana akutna ogroženost otroka.

7Naloga sodišča prve stopnje je torej bila, da najprej ugotovi, ali so sploh podani takšni izjemni razlogi, ki opravičujejo potrebo po izdaji začasne odredbe. Ta izjemnost ne more biti enaka razlogom, zaradi katerih je po razpadu partnerske skupnosti treba odločiti o varstvu in vzgoji otroka oziroma stikih otroka s starši. Če bi bilo tako, bi namreč sodišče v prav vsakem družinskem postopku najprej izdalo začasno odredbo, kasneje pa še končno odločbo.² Začasna ureditev z začasno odredbo tako ni potrebna in samodejna v vsakem sodnem postopku odločanja o vprašanjih glede otroka. Začasna odredba je zato izjemen ukrep, za kar govori tudi nevarnost prejudicialne končne odločitve.³ Glede na konkretni dejanski stan, pritožbeno sodišče ne sledi razlogom sodišča prve stopnje, da so izkazane take izjemne okoliščine, ki bi terjale, da se že v navedeni fazi postopka začasno uredi sporno razmerje povezano s stiki udeležencev z otrokom, zaradi ogroženosti otroka.

8V postopku sta udeleženca zatrjevala, da režim stikov, kot sta ga določila na CSD, ni (več) primeren. Predlagatelj je zatrjeval zlorabo alkohola pri udeleženki, da zaradi zabav in zaradi dela v lokalu prepušča varstvo otroka svojim staršem, nasprotna udeleženka pa, da ima predlagatelj psihične težave, zaradi katerih je bil uvrščen v III. kategorijo invalidnosti, da uživa alkohol in zdravila, kar vpliva na neprimerno vedenje do otroka. Nasprotna udeleženka je (tudi) vložila predlog za izdajo začasne odredbe, v kateri je predlagala režim stikov na način, da bi bil otrok pri predlagatelju vsak drug vikend in med tednom vsak torek in četrtek, ko bi predlagatelj prevzel otroka po šoli in ga ob 19.00 pripeljal na dom nasprotne udeleženke. Kot razlog za spremembo utečenega režima stikov je nasprotna udeleženka navedla, da predlagatelj terja od nasprotne udeleženke, da je otrok pri njemu tudi izven režima stikov, kot je bil dogovorjen na CSD, ko je nasprotna udeleženka v službi, da otrok odklanja prenočevanje pri predlagatelju, da hodi k predlagatelju pod prisilo, da med spanjem pogosto joka, da iz teh razlogov doživlja hudo stisko, da so posledično škodljivi stiki otroka s predlagateljem.

9Navedbe nasprotne udeleženke so v medsebojnem nasprotju, s tem, ko trdi, da stiki ogrožajo otroka, ker otrok ne želi prespati pri predlagatelju, hkrati pa v predlogu za začasno odredbo predlaga, da ima otrok stike s predlagateljem vsak drug vikend od petka do nedelje, kot je sicer dogovorjen režim stikov otroka s predlagateljem. Tudi sodišče prve stopnje očitno ni prepoznalo, da bi bil otrok ogrožen, če prespi pri predlagatelju, saj je z izpodbijanim sklepom odločilo, da ima otrok stike s predlagateljem vsak drug vikend od petka do nedelje in med tednom od torka do srede, v preostalem delu je predlog za izdajo začasne odredbe zavrnilo. Predlagatelj je na CSD pojasnil, da so stiki sprva potekali brez težav, v zadnjem obdobju pa otrok pri njem težje zaspi, da otrok čaka telefonski klic nasprotne udeleženke, da iz razloga, ker nasprotna udeleženka otroka ne pokliče, otrok zaspi šele ob 23.00, nasprotna udeleženka pa je na CSD navedla, da jo otrok pogosto kliče in joka, ko je pri predlagatelju. Oba udeleženca sta na CSD navedla, da sta v konfliktu, zato je CSD v mnenju predlagal, da se udeleženca vključita v terapevtsko obravnavo, hkrati pa je pojasnil, da ne bi bilo v korist otroka, če bi otrok daljše obdobje preživel pri enem od staršev, da pa ne morejo sodišču posredovati konkretnega predloga, kakšen obseg stikov bi bili v največjo korist otroka.⁴ Iz Psihološkega poročila CDZOM Y.⁵ sicer izhaja, da je pri otroku izkazana separacijska anksioznost, ki se v vedenju otroka kaže kot pretirana tesnoba v povezavi z ločitvijo od nasprotne udeleženke, ki obstaja že dalj časa, da ob doživljanju negotovosti otrok doživlja strah, ki ga ne zmore regulirati, da je jokav in ima tesnobo ter bolečine v trebuhu, pa vendar tudi iz tega poročila izhaja, da družinska situacija predstavlja stres za otroka, kar potrjuje tudi mnenje CSD,⁶ iz Psihološkega poročila pa ne izhaja, kakšen režim stikov bi bil v korist otroka.

10Sodišče prve stopnje pred izdajo sklepa ni imelo/izvedlo dokazov, ki bi s stopnjo verjetnosti potrjevali, da je treba poseči v ustaljeni režim stikov otroka s predlagateljem zaradi ogroženosti otroka.⁷ Sodišče prve stopnje ni izvedlo dokaza z zaslišanjem predlagatelja in nasprotne udeleženke, kot sta predlagala udeleženca v zvezi s predlogom za izdajo začasne odredbe. Ni torej izkazana potreba za takojšne ukrepanje, še posebej ne pred pridobitvijo mnenja otroka in pred zaslišanjem udeležencev, kar bi bila tudi podlaga za presojo, ali je izkazana potreba, da se v postopku postavi izvedenec.

11Glede na trditveno podlago in izvedene dokaze ter interesni konflikt med udeležencema torej v navedeni fazi postopka ni izkazano s stopnjo verjetnosti, da obstaja potreba po spremembi ustaljenega režima stikov, zaradi ogroženosti otroka.

Odločitev pritožbenega sodišča

12Pritožbeni razlogi so utemeljeni, zato je pritožbeno sodišče sklep sodišča prve stopnje razveljavilo in predlog za izdajo začasne odredbe tudi v tem delu zavrnilo, posledično je v tej zvezi tudi spremenilo besedilo III. tč. izreka sklepa sodišča prve stopnje.

Odločitev o stroških pritožbenega postopka

13Pritožbeno sodišče je odločitev o stroških pritožbenega postopka nasprotne udeleženke pridržalo za končno odločitev.

¹ 5. tč. sklepa - pritožbeno sodišče teh zakonskih določb znova ne povzema, da bi se izognilo ponavljanju.
² IV Cp 3299/2012.
³ Neža Pogorelčnik Vogrinc: Komentar Družinskega zakonika, Ljubljana 2019, str. 512-513.
⁴ Podrobneje glej mnenji CSD na l. št. 29-31 in 34-35.
⁵ B3.
⁶ L. št. 29.
⁷ Prim. IV Cp 1240/2023 in Neža Pogorelčnik Vogrinc: Komentar Družinskega zakonika, Ljubljana 2019, op. 1402 str. 512 in tam citirana sodna praksa.