VSL Sklep IV Ip 481/2024

I. Pritožbi se ugodi in se sklep razveljavi ter zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

II. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

1Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo vlogo upnice za izdajo evropskega naloga za zamrznitev bančnih računov dolžnika z dne 5. 4. 2024.

2Zoper sklep se pravočasno po pooblaščencih pritožuje upnica iz vseh pritožbenih razlogov. Predlaga spremembo izpodbijanega sklepa tako, da se predlogu za izdajo evropskega naloga za zamrznitev bančnih računov z dne 5. 4. 2024 v celoti ugodi, podredno pa razveljavitev izpodbijanega sklepa in vrnitev zadeve v ponovno odločanje sodišču prve stopnje. Priglaša tudi stroške pritožbenega postopka.

3Pritožba je utemeljena.

4Višje sodišče je sklep preizkusilo v okviru zatrjevanih pravno pomembnih pritožbenih razlogov in razlogov, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti po določbi drugega odstavka 350. člena v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), oba v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ).

5Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom odločalo o predlogu upnice z dne 5. 4. 2024 za izdajo evropskega naloga za zamrznitev bančnega računa dolžnika na Irskem. Pravno podlago za odločanje o upnikovem predlogu predstavlja Uredba št. 655/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. maja 2014 o določitvi postopka za evropski nalog za zamrznitev bančnih računov z namenom olajšanja čezmejne izterjave dolgov v civilnih in gospodarskih zadevah (v nadaljevanju Uredba). Uredba je bila v slovenski pravni red implementirana z novelo ZIZ-L, ki je v ZIZ dodala poglavje 25.a z naslovom "Čezmejna zamrznitev bančnih računov" (prim. 11. točka 1.a člena ter 279.a do 279.f člen ZIZ). Namen Uredbe je poenostavitev čezmejne izterjave dolgov tako, da se dolžniku onemogoči razpolaganje s sredstvi na njegovih računih in prepreči, da bi z dvigom ali s prenosom sredstev ogrozil poznejšo izvršitev upnikovega zahtevka za plačilo terjatve. Nalog za zamrznitev je sredstvo zavarovanja možnosti bodoče izvršbe (kot tako ne omogoča izplačila denarja upniku, temveč samo blokira dolžnikov račun)¹, torej začasni ukrep, ki naj dolžniku prepreči, da bi dvignil ali prenesel svoja denarna sredstva, ki jih ima na računu v državi članici, zato ZIZ v 297.a členu določa, da se glede postopka z nalogom za zamrznitev bančnih računov smiselno uporabljajo določbe ZIZ, ki veljajo za začasne odredbe, razen v primeru, ko Uredba ali 25.a poglavje ZIZ določa drugače. ZIZ tako ne zajema celotnega postopka z Uredbo, ampak vsebuje le tiste določbe, ki so pomembne za njeno uporabo v našem pravnem redu.

6Pogoji za izdajo naloga za čezmejno zamrznitev bančnih računov so določeni v 7. členu Uredbe, po katerem se nalog izda, če upnik predloži zadostne dokaze, na podlagi katerih sodišče ugotovi, da je ukrep zavarovanja v obliki naloga za zamrznitev nujen, ker obstaja dejansko tveganje, da bo brez takega ukrepa poznejša izvršitev upnikovega zahtevka zoper dolžnika ovirana ali precej otežena. Če upnik še ne razpolaga s sodno odločbo, sodno poravnavo ali javno listino, v kateri je določeno, da mu mora dolžnik plačati določen znesek, mora sodišču predložiti tudi zadostne dokaze, da je verjetno, da bo uspel v glavni stvari zoper dolžnika. Vsebino in sestavine predloga Uredba določa v 8. členu, kjer je med drugim v točki (j) drugega odstavka določeno, da mora vloga vsebovati opis vseh pomembnih okoliščin, ki upravičujejo izdajo naloga za zamrznitev, kot je zahtevano v 7. členu. Sodišče sprejme odločitev v pisnem postopku na podlagi informacij in dokazov, ki jih je upnik navedel v vlogi ali jih slednji priložil (prvi odstavek 9. člena Uredbe).

7Glede na dikcijo Uredbe je torej postopek pridobitve naloga za zamrznitev bančnega računa predlagalni postopek, v katerem je trditveno in dokazno breme naloženo upniku.² Upnik mora že v sami zahtevi konkretno navesti vse okoliščine in dejstva, s katerimi utemeljuje nujnost ukrepa in obstoj dejanskega tveganja za izvršitev zahtevka, pri čemer je tako kot pri začasni odredbi za zavarovanje denarne terjatve zahtevan izkaz konkretne subjektivne nevarnosti, torej nevarnosti, ki se nanaša na dolžnikovo konkretno ravnanje v smeri oviranja oziroma oteževanja izpolnitve (npr. izredni neobičajni izdatki, poraba, prikrivanje ali uničevanje sredstev, prodaja pod ceno ali v neobičanjem obsegu oziroma na neobičajen način, ravnanje dolžnika v zvezi z zahtevki v drugih sporih ali v zvezi z obveznostmi po kreditih ipd.).³ Pri presoji ogroženosti izpolnitve je potreben restriktiven pristop, saj je treba doseči ustrezno ravnotežje med interesom upnika, da pridobi nalog, in interesom dolžnika, da prepreči zlorabo naloga.⁴

8Upnica je v predlogu za izdajo evropskega naloga za zamrznitev bančnega računa navedla, da je zoper dolžnika na podlagi sodbe III P 724/2022 predlagala izvršbo v postopku I 66/2023. Izvršba je bila neuspešna, postopek se je ustavil zaradi odsotnosti dolžnikovega premoženja v Republiki Sloveniji. Dolžnik ima odprt bančni račun na Irskem, vendar svoja denarna sredstva v tujini periodično prelaga iz enega računa na drugega, saj je v tujini odprl že 8 računov in jih od tega 7 že zaprl. Ukrep zamrznitve računa na Irskem je zato nujen, saj obstaja dejansko tveganje, da bo brez tega kasnejša izvršitev upničine terjatve ovirana oziroma precej otežena. Predlogu je upnica priložila sodbo III P 724/2022 z dne 2. 2. 2023, sklep o izvršbi I 66/2023 z dne 20. 4. 2023, zapisnik o rubežu IZV 2023/00211 in račun izvršitelja z dne 17. 8. 2023, sklep o ustavitvi izvršbe I 66/2023 z dne 4. 1. 2024, izpisek AJPES o dolžnikovih računih v tujini in v Republiki Sloveniji in obrazec vloge za izdajo evropskega naloga za zamrznitev bančnega računa po Uredbi.

9Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom upničin predlog zavrnilo. Obrazložilo je, da zgolj navedba, da je bila izvršba neuspešna zaradi odsotnosti premoženja v Republiki Sloveniji in da dolžnik sredstva v tujini periodično prelaga z računa na račun, za izdajo naloga ne zadošča. Izvršba v zadevi I 66/2023 je bila namreč ustavljena, ker upnica v treh mesecih po neuspešnem rubežu ni predlagala novega rubeža, ustavitvi pa bi se upnica lahko izognila s predlogom za ponovni rubež, s predlogom za nadaljevanje izvršbe z drugimi sredstvi ali s predlogom za predložitev seznama dolžnikovega premoženja. Šele tedaj bi bilo mogoče zaključiti, da je izvršba v Republiki Sloveniji neuspešna. Če ima dolžnik odprt račun samo v drugi državi članici EU, to po stališču izpodbijanega sklepa samo po sebi ne pomeni, da bo bodoča izvršitev otežena ali onemogočena, saj je verjetnost poplačila po pravu EU primerljiva, kot če bi imel dolžnik odprt račun v RS. Nadalje je sodišče pojasnilo, da upnica ni podala konkretnih navedb in dokazov glede nujnosti ukrepa zaradi obstoja dejanskega tveganja za oteženo ali ovirano realizacijo terjatve, ter ocenilo, da dejstvo, da je dolžnik v tujini odprl že več računov, samo po sebi ne kaže na to, da se dolžnik izogiba plačilu obveznosti. Zaključilo je, da ustrezno ravnotežje med interesom upnika, da pridobi nalog, in interesom dolžnika, da prepreči zlorabo naloga, glede na navedeno ni podano.

10Višje sodišče pritrjuje pritožbi, da je taka odločitev napačna, in meni, da je upnica izkazala pogoje za izdajo naloga za čezmejno zamrznitev bančnega računa dolžnika v tujini.

11Sodišče v izpodbijanem sklepu navaja, da še ni mogoče zaključiti, da je bila izvršba v Republiki Sloveniji neuspešna, in upnici v zvezi s tem očita, da bi ustavitev izvršbe lahko preprečila s predlaganjem novega rubeža, z izvršbo na druga sredstva ali s predlogom za predložitev seznama premoženja. Višje sodišče glede tega najprej pojasnjuje, da Uredba med pogoji za izdajo naloga za zamrznitev bančnega računa niti ne določa, da bi morala biti izvršba v dolžnikovi domači državi pred izdajo naloga že v celoti izčrpana v smislu, da bi morala upnica najprej predlagati vsa predpisana izvršilna sredstva, tudi sicer pa je upnica glede neuspešnosti izvršbe pred domačim sodiščem podala zadostne trditve in dokaze. Kot je bilo pojasnjeno že zgoraj, je v predlogu zatrjevala, da je bila izvršba v Republiki Sloveniji neuspešna, ker dolžnik nima premoženja, take navedbe pa potrjujejo tudi priloženi listinski dokazi. Iz sklepa o ustavitvi izvršbe tako izhaja, da je bila izvršba na premičnine (kot edino dovoljeno izvršilno sredstvo) ustavljena, ker dolžnik nima rubljivega premoženja, iz zapisnika in računa izvršitelja je razvidno, da dolžnik nima motornih vozil, ob poskusu rubeža pa je dolžnikov družbenik izvršitelju pojasnil, da dolžnik ne posluje več in nima osnovnih sredstev, zanj bo kmalu predlagan tudi stečaj. Iz izpisa AJPES o transakcijskih računih nadalje izhaja, da je dolžnik oba transakcijska računa v Republiki Sloveniji zaprl, predlog za izvršbo z rubežem dolžnikovih terjatve do dolžnikovih dolžnikov pa je bil s sklepom o izvršbi pravnomočno zavržen. Prav tako je upnica že v predlogu za izvršbo do podatkov o morebitnem premoženju dolžnika poskusila priti s predlogom za predložitev seznama dolžnikovega premoženja.

12V zvezi z edinim razpoložljivim premoženjem, o katerem obstajajo podatki, torej v zvezi z dolžnikovim transakcijskim računom v tujini, pa je upnica pojasnila, da je dolžnik v tujini odprl že 8 računov in jih od tega 7 že zaprl. Take navedbe potrjuje priloženi izpis AJPES, glede na katerega je dolžnik v obdobju od 4. 5. 2016 dalje v tujini odprl 8 računov (na Malti, v Bolgariji, v Združenem kraljestvu in na Irskem), 7 od teh pa je v relativno kratkem obdobju od 23. 7. 2019 do 13. 10. 2023 tudi zaprl.

13Pritrditi je pritožbenim navedbam, da je ob navedenem, torej ob neuspešnosti izvršbe v Republiki Sloveniji in ob postopanju dolžnika z bančnimi računi v tujini, mogoče z zadostno stopnjo verjetnosti zaključiti, da obstaja dejansko tveganje, da bo poznejša izvršitev upničinega zahtevka zoper dolžnika ovirana ali precej otežena. Dolžnikova zatrjevana in izkazana ravnanja (odpiranje in zapiranje številnih bančnih računov v tujini v relativno kratkem časovnem obdobju) ob hkratnem neobstoju premoženja v Republiki Sloveniji namreč nakazujejo na konkretno subjektivno nevarnost v smeri oviranja oziroma oteževanja izpolnitve, saj jih ni mogoče umestiti v normalno, redno poslovanje poslovnih subjektov, kot je pojasnjeno v 14. točki Preambule k Uredbi. Ob opisanem ravnanju dolžnika in glede na to, da skuša upnica, ki za svojo terjatev razpolaga z izvršilnim naslovom, s predlaganim nalogom po neuspešni izvršbi doseči zavarovanje te terjatve, pa je podano tudi ustrezno ravnotežje med interesom upnika, da pridobi nalog, in interesom dolžnika, da prepreči zlorabo naloga.

14Zaključiti je torej, da je upnica že s svojimi trditvami in dokazi v predlogu izkazala pogoje za izdajo naloga za zamrznitev dolžnikovega bančnega računa v tujini po 7. členu Uredbe, zato postopanje po tretjem odstavku 17. člena Uredbe⁵, na možnost katerega sicer pravilno opozarja pritožba, v predmetni zadevi niti ni potrebno. Zaradi pravilnosti odločanja v prihodnje pa višje sodišče pritrjuje tudi pritožbenemu opozarjanju na napačen pravni pouk. Uredba namreč v drugem odstavku 21. člena pritožbeni rok zoper odločitev o zavrnitvi predloga za izdajo naloga za zamrznitev bančnih računov določa v trajanju 30 dni in ne 8 dni, kot ga je določilo sodišče prve stopnje (pri čemer pa je upnica v predmetni zadevi sledila pravnemu pouku in pritožbo vložila v roku 8 dni in jo višje sodišče tudi vsebinsko obravnava).

15Glede na pojasnjeno je višje sodišče utemeljeni pritožbi upnice ugodilo, izpodbijani sklep razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ), v katerem bo moralo o upničinem predlogu za izdajo evropskega naloga za zamrznitev bančnih računov dolžnika z dne 5. 4. 2024 ob upoštevanju zgoraj predstavljenih izhodišč in ugotovitev ponovno odločiti (višje sodišče namreč sámo naloga ne more izdati, saj za to ni pristojno).

16Odločitev o stroških pritožbenega postopka se v skladu z določbo tretjega odstavka 165. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ pridrži za končno odločbo.

¹ Prim. VSL Sklep IV Ip 1043/2021 z dne 13. 7. 2021, tako tudi mag. Barbara Mejač, Uredba o evropskem nalogu za zamrznitev bančnih računov - sedanjost ali pogled v prihodnost, Pravosodni bilten 1/2015, stran 197 in naslednje.
² Prim. Maja Lajevec in Elizabeta Žgajnar, E paket Izvršba s komentarjem, komentar 279.a člena ZIZ, www.tax-fin-lex.si.
³ Prim. VSM Sklep II Ip 356/2021 z dne 21. 7. 2021 in VSK Sklep I Ip 375/2018 z dne 8. 1. 2019, tako tudi mag. Matija Vidmar, Evropski nalog za zamrznitev bančnih računov: Nov instrument za izterjavo dolgov, Pravosodni bilten 1/2016, stran 165 in naslednje.
⁴ Prim. 14. točka Preambule k Uredbi.
⁵ Ta določa: "Kadar upnik ni posredoval vseh informacij, ki se zahtevajo v 8. členu Uredbe, lahko sodišče, pri katerem je vložena vloga, razen če je ta očitno nedopustna ali neutemeljena, upniku da možnost, da vlogo dopolni ali popravi v roku, ki ga določi sodišče. Če upnik vloge ne dopolni ali popravi v tem roku, se vloga zavrne."