VSL Sklep IV Cp 586/2024

Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu potrdi.

1Z uvodoma navedenim sklepom je sodišče prve stopnje pod I. točko delno ugodilo predlogu nasprotne udeleženke in izdalo začasno odredbo, katera je stopila v veljavo z dnem njene izdaje ter traja do pravnomočne odločitve o glavni stvari oziroma do drugačne odločitve sodišča. Za primer, da se udeleženca ne dogovorita drugače je določilo, da od prvega ponedeljka po izdaji začasne odredbe stiki med mladoletno hčerko udeležencev s staršema potekajo izmenjaje en teden pri predlagatelju (dekličinemu očetu), en teden pri nasprotni udeleženki (dekličini mami). Udeležencema je naložilo, da se v roku 8 dni vključita v socialno varstveno storitev pomoč družini za dom na centru za socialno delo ter da v nadaljnjem roku 8 dni sodišču predložita dokazilo o vključitvi. Odločilo je še o denarni kazni (za primer, da bi udeleženca kršila začasno odredbo) ter da pritožba zoper to začasno odredbo ne zadrži izvršitve. Pod II. točko izreka je predlog zavrnilo glede določitve stikov tudi za rojstni dan otroka, med poletnimi počitnicami ter božično-novoletnimi prazniki. Pod III. točko izreka je odločitev o stroških postopka zaradi predloga za izdajo začasne odredbe pridržalo za končno odločbo.

2Zoper gornji sklep je predlagatelj vložil pravočasno pritožbo. Uveljavlja pritožbeni razlog bistvene kršitve določb Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ). Meni, da niso bili podani pogoji za izdajo začasne odredbe, saj ni v ničemer izkazano, da je deklica zaradi premajhnega stika z materjo ogrožena. Nasprotni udeleženki predlagatelj ne zaupa, da bo v zadostni meri poskrbela za odpravljanje hčerkinih težav na področju govorno-jezikovne komunikacije in ostalih. Tudi CSD v svojem mnenju z dne 1. 2. 2024 ocenjuje, da deklica potrebuje strokovno pomoč. Mnenje CSD pa je sicer večinoma pristransko, saj temelji na nepreverjenih trditvah, predlagatelj se z otrokom ukvarja, upošteva vse usmeritve razvojne ambulante in vrtca. Posledice v razvoju deklice so zagotovo posledica materinega uživanja nedovoljenih drog v času nosečnosti in kasneje. Glede prepira med partnerko in nasprotno udeleženko pa pojasnjuje, da ga je ob slučajnem srečanju med njima povzročila nasprotna udeleženka, pri čemer ni bila prisotna nobena delavka CSD. Predlagatelj je v trening starševskih veščin že vključen pri društvu za nenasilno komunikacijo, kar bi moral CSD vedeti, pa to namenoma zamolči. Predlaga spremembo z zavrnitvijo predloga za izdajo začasne odredbe.

3Nasprotna udeleženka se v odgovoru na pritožbo zavzema za njeno zavrnitev.

4Pritožba ni utemeljena.

5Glede na to, da predlagatelj v pritožbi navaja, da "izpodbija sklep", kar bi lahko pomenilo, da se pritožuje zoper celotni sklep, velja sprva pojasniti, da je pritožbeno sodišče štelo, da izpodbija le del sklepa, s katerim je sodišče predlogu nasprotne udeleženke ugodilo, ne pa tudi zavrnilni del, s katerim predlagateljica ni uspela (prvi odstavek 350. člena Zakona o pravdnem postopku - v nadaljevanju ZPP, ki se glede izdaje začasne odredbe v postopkih za varstvo koristi otroka uporablja na podlagi 100. člena Zakona o nepravdnem postopku ter 15. člena ZIZ).

6Dejstvo je, da je bila nasprotna udeleženka ob rojstvu hčerke v letu 2020 stara sedemnajst let, da je bila odvisna od drog in da je hčerko zapustila. Gotovo je, da preteklo ravnanje nasprotne udeleženke ter njena odvisnost od drog zahteva posebno previdnost in pozornost. Vendar nezaupanje predlagatelja, da nasprotna udeleženka v času, ko bo hčerka pri njej na stiku, za deklico ne bo ustrezno skrbela, nima podlage v ugotovitvah prvega sodišča glede ravnanja nasprotne udeleženke v zadnjem letu in pol. Sodišče prve stopnje je namreč ugotovilo (ne le na podlagi mnenja CSD, temveč tudi poročil vrtca), da je nasprotna udeleženka izkazala pripravljenost za celotno izvajanje starševske skrbi, da se ustrezno odziva na potrebe in interese hčere, da je med njo in deklico ljubeč odnos, da je osebno urejena, da se je zaposlila, uredila sobo za deklico, pri čemer so bivalni prostori čisti in urejeni, da deklica z obiska pri materi prihaja v vrtec vedno čista in urejena, da tudi o materinem partnerju rada govori ter da večjih stisk v vrtcu ne kaže.

7Ogroženost deklice je sodišče prve stopnje ugotovilo predvsem iz razloga, ker komunikacija med staršema še vedno ne poteka, saj le posredno komunicirata preko tretjih. Deklici je potrebno zaradi ugotovljenih primanjkljajev zagotoviti čim bolj stabilno okolje, vključenost v strokovno obravnavo z upoštevanjem priporočil in usmeritev razvojne ambulante in vrtca. Pri tem je v tej fazi postopka, ko gre za začasno varstvo koristi otroka, važno, da za dosego potreb deklice v smeri odpravljanja primanjkljajev ni dovolj, da zgolj vsak od staršev individualno ustrezno izvaja starševsko skrb, temveč da si morata starša informacije izmenjevati, se dogovarjati glede vzgoje ter sprejemati skupne odločitve. Potrebno je torej zagotoviti predvidljivost in konstantnost stikov med deklico in obema staršema ter zadostno vključenost obeh staršev v izvajanje starševske skrbi, saj bo le tako lahko zagotoviti njen ustrezen socialno-čustven razvoj. Iz razloga vzpostavitve ustrezne komunikacije, sodelovanja in upoštevanja priporočil sta starša, ki sicer vsak zase ustrezno skrbita za hčerko, napotena na vključitev v socialno varstveno storitev pomoč družini za dom.

8Kakšne pritožbeno izpostavljene okoliščine, ki bi govorile proti s strani sodišča prve stopnje v korist deklice in njenih razvojnih potreb določenemu režimu "teden - teden", tako niso podane. Glede na to, da se predlagatelj ni dolžan zgolj vključiti v socialno varstveno storitev, temveč o tem tudi predložiti potrdilo, tudi poseg v ta del prvostopne odločitve ni utemeljen.

9Pritožbeni razlogi tako niso podani. Ker ni podan niti kakšen razlog, na katerega ob odločanju o pritožbi pazi pritožbeno sodišče uradoma (drugi odstavek 350. člena ZPP), se je pritožba izkazala za neutemeljeno. Zato jo je bilo potrebno zavrniti in sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu potrditi (2. točka 365. člen, 366. člen in 353. člen ZPP).