VSC Sklep PRp 128/2023

Pritožba se zavrne kot neutemeljena in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

1Sodišče prve stopnje je z uvodoma navedenim sklepom odločilo, da se odločba prekrškovnega organa v Avstriji - Bezirkshauptmannschaft Südosteiermark, št. BHSO/623210042264/2021 z dne 3. 5. 2022, ki je postala pravnomočna dne 27. 7. 2022, zoper v uvodu navedenega storilca prizna in izvrši, ugotovilo, da je bil storilec z zgoraj navedeno odločbo spoznan za odgovornega, ker je storil prekršek po drugem odstavku 103. člena Zakona o motornih vozilih, zaradi česar je na podlagi prvega odstavka 134. člena Zakona o motornih vozilih dolžan poravnati denarno sankcijo in stroške opomina v skupni višini 85,00 EUR, po priloženem pozivu za plačilo v 15 dneh po pravnomočnosti tega sklepa, sicer se bo izterjala prisilno, pri tem pa lahko storilec po poteku roka za plačilo pri Finančni upravi Republike Slovenije zaprosi za obročno plačilo.

2Zoper navedeno odločitev se storilec pravočasno pritožuje brez izrecne navedbe pritožbenih razlogov po 154. členu Zakona o prekrških (ZP-1). Zatrjuje, da ga je prekrškovni organ konfrontiral z nerealnimi podatki časa storitve prekrška. Predlaga, da se priznanje in izvršitev tuje odločbe zavrne.

3Pritožba ni utemeljena.

4V postopku priznanja in izvršitve odločbe, s katero je v drugi državi članici EU izrečena denarna kazen v kazenskem ali prekrškovnem postopku, domače sodišče v skladu s prvim odstavkom 190. člena Zakona o sodelovanju v kazenskih zadevah med državami članicami EU (ZSKZDČEU-1) o priznanju odloča na podlagi odločbe, s katero je bila izrečena denarna sankcija, ki jo je treba izvršiti, ter obrazca iz priloge 10 tega zakona, ki ga je izpolnil in potrdil pristojni organ države izdaje. V skladu z osmim odstavkom 190. člena ZSKZDČEU-1 z izjemo ugotavljanja morebitne nedopustnosti izvrševanja, domače sodišče prizna odločbo brez posebnega obravnavanja in brez odlašanja ukrene vse, kar je potrebno za njeno izvršitev. Pri tem je vezano na načelo vzajemnega priznavanja, ki je določeno v 3. členu ZSKZDČEU-1, ki določa, da v postopkih po II. delu ter po 8., 9., 12., 14., 16., 17.a , 18., 20. in 22. poglavju tega zakona pristojni organi v Republiki Sloveniji izvršujejo odločbe pristojnih organov drugih držav članic na podlagi vzajemnega priznavanja odločb in pri odločanju ob upoštevanju človekovih pravic in temeljnih svoboščin presojajo le, ali so predložene ustrezne listine ter izpolnjeni drugi pogoji, ki jih določa ta zakon.

5V predmetnem postopku odločanja o priznanju in izvršitvi odločbe tujega prekrškovnega organa je sodišče prve stopnje ob upoštevanju določb ZSKZDČEU-1 ugotovilo, da ni podana nobena od predpostavk nedopustnosti izvrševanja odločbe pristojnega organa države izdaje, ki jih določa 186. člen ZSKZDČEU-1, zaradi česar je odločilo, da se odločba prizna in izvrši. Pri tem pa je v 5. točki obrazložitve kratko pojasnilo vsebino odločbe tujega prekrškovnega organa, kot izhaja iz listin, ki jih je predlogu za priznanje in izvršitev priložil pristojni prekrškovni organ Republike Avstrije v zvezi s storitvijo prometnega prekrška.

6Iz razlogov sodišča prve stopnje in dokumentacije v spisu izhaja, da je v konkretni zadevi prekrškovni organ storilcu izdal odločbo zaradi storitve v uvodu navedenega prekrška, ker kot odgovorna oseba pravne osebe, ki je imetnica motornega vozila, v roku dveh tednov po vročitvi poziva ni posredovala informacij o tem, kdo je dne 8. 11. 2021 ob 9.51 uri v opisanih okoliščinah vozil to vozilo.

Pritožnik zatrjuje, da je bil kot odgovorna oseba soočen z nekonkretiziranimi podatki o času storitve prekrška, saj je prekrškovni organ navajal obdobje od 16. 2. 2022 do 3. 3. 2022. Vendar pritožbeno sodišče pojasnjuje, da v okviru predmetnega postopka sodišče države izvršiteljice ne sme in ne more presojati, ali je pristojni organ države izdaje dejansko stanje ugotovil pravilno. Povzete pritožbene navedbe so tako neutemeljene, saj se nanašajo na pravilnost ugotovljenega dejanskega stanja oziroma z njimi pritožnik zatrjuje, da podatkov o vozniku zaradi nekonkretiziranega časa storitve prekrška ni mogel posredovati. Vendar, ne glede na to, ali so te navedbe pravilne in resnične, jih v okviru predmetnega postopka priznanja in izvršitve odločitve prekrškovnega organa druge države članice EU, ni mogoče upoštevati in ugotoviti, da storilec očitanega prekrška ni storil. Te navedbe bi storilec moral uveljavljati pred pravnomočnostjo odločbe v postopku pred prekrškovnim organom države izdaje, saj mu je bila glede na podatke spisa navedena odločba tujega prekrškovnega organa z dne 3. 5. 2022, s pravnim poukom o možnosti vložitve pravnega sredstva ter v prevodu v slovenski jezik, osebno vročena dne 12. 7. 2022 (vročilnica na l. št. 10 spisa).

7Glede na vse navedeno ni nobenega dvoma o tem, da je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da ni izkazan nobeden izmed razlogov iz 186. člena ZSKZDČEU-1 za zavrnitev priznanja in izvrševanja odločbe pristojnega organa države izdaje ter posledično pravilno odločilo, da se predložena odločba prizna in izvrši.

8Ker je glede na navedeno pritožba storilca neutemeljena in ker tudi v okviru uradnega preizkusa (v skladu s 159. členom ZP-1) pritožbeno sodišče ni zasledilo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti, jo je zavrnilo in izpodbijani sklep sodišča prve stopnje potrdilo (tretji odstavek 163. člena ZP-1).