VSL Sklep I Cp 302/2024

Pritožba se zavrne.

1Sodišče prve stopnje (prvo sodišče) je z izpodbijanim sklepom udeleženki omejilo pravico do prisotnosti pri izvajanju dokazov (I. točka sklepa). Udeleženko je zadržalo v oddelku pod posebnim nadzorom UPK za največ tri tedne, to je najdlje do 4. 3. 2024 (II. točka sklepa).

2Zoper sklep se pritožuje po svojem pooblaščencu udeleženka, ki v pritožbi posebej ne konkretizira pritožbenih razlogov. Navaja, da od zadnjega zadržanja v oddelku pod posebnim nadzorom redno jemlje predpisana zdravila, zato niso izpolnjeni pogoji iz 39. člena Zakona o duševnem zdravju (ZDZdr). Prepričana je, da ne ogroža svojega življenja ali življenja drugih oseb. V kliniki močno trpi. V konflikte z drugimi bolniki prihaja zaradi občutka, da ne spada na kliniko. Daljše zadržanje na kliniki ji bolj škodi kot pa koristi. Določen čas treh tednov posebnega nadzora je zato občutno predolg. Predlaga, da se ji določen čas zadržanja skrajša.

3Pritožba ni utemeljena.

4Pritožnica sicer navaja, da se pritožuje zoper sklep (v celoti), vendar pa iz pritožbe izhaja, da izpodbija le II. točko sklepa. Na naroku 12. 2. 2024 pooblaščenec udeleženke ni nasprotoval predlogu sodne izvedenke, da se udeleženki omeji pravica do prisotnosti pri izvajanju dokazov in ni ugovarjal sklepu prvega sodišča, da se udeleženki ta pravica omeji.

5Prvo sodišče je na podlagi izvedenih dokazov ugotovilo, da so izpolnjeni vsi pogoji iz prvega odstavka 39. člena ZDZdr. Udeleženka graja ugotovitev prvega sodišča, da ogroža svoje življenje ali življenje drugih oziroma, da so izpolnjeni navedeni zakonski pogoji, pri tem pa kot argument navaja zgolj to, da naj bi redno jemala predpisana zdravila. Prvo sodišče je na podlagi izvedenih dokazov (predvsem izvedenskega mnenja sodne izvedenke) prepričljivo obrazložilo, da so za zdravljenje udeleženke v oddelku pod posebnim nadzorom brez njene privolitve izpolnjeni vsi pogoji iz prvega odstavka 39. člena ZDZdr, pri čemer se pritožbeno sodišče v izogib ponavljanju sklicuje na materialnopravno pravilne razloge izpodbijanega sklepa. Med drugim je bilo ugotovljeno, da udeleženka nima uvida do svojega bolezenskega stanja ter da hudo ogroža svoje zdravje prav zaradi neupoštevanja predpisanega načina jemanja zdravil, s čimer se dodatno slabša njen že ugotovljen funkcionalni upad. Zaradi udeleženkinega odklanjanja zdravljenja milejše oblike zdravljenja oziroma druge oblike pomoči (tretja alineja prvega odstavka 39. člena ZDZdr) ne pridejo v poštev, saj udeleženka v njih ne bi sodelovala, brez ustreznega zdravljenja pa se bo njena bolezen dodatno stopnjevala.

6Udeleženka neutemeljeno izpodbija tudi odločitev, da se jo za tri tedne zadrži na zdravljenju. Odločitev je oprta na mnenje izvedenke, da je zaradi udeleženkine nekritičnosti do narave bolezni in potrebe po zdravljenju nujno akutno bolnišnično zdravljenje na oddelku pod posebnim nadzorom za čas treh tednov, ta čas pa je potreben zaradi ponovne uvedbe in prilagoditve odmerka zdravil, antipsihotikov ter stabilizatorjev razpoloženja, ki za svoj učinek potrebujejo čas treh tednov.

7Ker so tudi po presoji pritožbenega sodišča izpolnjene vse predpostavke za zadržanje udeleženke na zdravljenju brez njene privolitve, to pa za čas treh tednov (prvi odstavek 48. člena ZDZdr), pri čemer uveljavljani in uradoma upoštevni pritožbeni razlogi niso podani, je pritožbeno sodišče zavrnilo pritožbo kot neutemeljeno (2. točka 365. člena Zakona o pravdnem postopku). Ob tem sklepa prvega sodišča ni moglo tudi potrditi, ker še niso izpolnjeni pogoji za njegovo pravnomočnost. Do seje pritožbenega sodišča še ni bila izkazana vročitev izpodbijanega sklepa udeleženki. Učinek pravnomočnosti bo zato nastopil bodisi tedaj, ko se bo iztekel rok za njeno pritožbo, bodisi tedaj, ko bo odločeno tudi o njeni morebitni pritožbi.