UPRS Sodba I U 522/2021-28

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Potek upravnega postopka

1Z izpodbijano odločbo je prvostopenjski organ tožnikoma (to je investitorjema) naložil, da morata v roku 90 dni odstraniti objekt v gradnji, ki je na dan inšpekcijskega ogleda 5. 8. 1999 obsegal konstrukcijo tlorisnih dimenzij 5,0 m x 7,4 m, na nosilnih stebrih z nadkonstrukcijo, vse izvedeno s kovinskimi profili pravokotnega in "L" preseka, kar vse stoji kot dodatna konstrukcija na strehi stanovanjskega objekta na naslovu ..., parc. št. ... k.o. ..., ter vzpostaviti prejšnje stanje, sicer bo to opravilo pooblaščeno podjetje na njune stroške; hkrati jima je prepovedal uporabo objekta ali opravljanje gospodarskih, stanovanjsko najemnih ali drugih dejavnosti v njem, promet z njim ali sklenitev kreditnih, zavarovalnih, najemnih, zakupnih, delovršnih ali drugih pravnih poslov med živimi.

2V obrazložitvi ugotavlja, da sta investitorja 10. 7. 1999 na predmetnem zemljišču nad obstoječo streho zgradila navedeno konstrukcijo kot teraso k obstoječemu dvoetažnemu stanovanju. Za gradnjo tega objekta si nista pridobila lokacijskega dovoljenja oziroma odločbe o dovolitvi priglašenih del, kar bi bilo glede na določbe 50. oziroma 51. in 62. člena Zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (ZUN) potrebno. Ob takšnem dejanskem stanju je organ zaključil, da so podani pogoji za izrek inšpekcijskega ukrepa po prvem odstavku 73. člena tega zakona.

3Drugostopenjski organ je pritožbo tožnikov zavrnil.

Povzetek bistvenih navedb strank v upravnem sporu

4Tožnika se z izpodbijano odločbo ne strinjata in vlagata predmetno tožbo, v kateri v bistvenem navajata, da je napačen in v nasprotju z listinskimi dokazi zaključek organov obeh stopenj, da kot investitorja za gradnjo predmetnega objekta nista pridobila lokacijskega dovoljenja oziroma odločbe o dovolitvi priglašenih del. Izpostavljata, da sta pred postavitvijo predmetnega objekta pri Upravni enoti v Ljubljani oddala prošnjo oziroma zahtevek za priglasitev del in izdajo lokacijskega soglasja. Organ ju je pozval na dopolnitev vloge, po tem roku pa ni izdal nobene odločbe. Tako menita, da je najkasneje ob koncu leta 1998 nastopila pravna situacija, ki jo je določal takrat veljavni 56. člen ZUN. Zato tega objekta po njunem prepričanju ni mogoče obravnavati kot nelegalno gradnjo. Odločbo izpodbijata tudi zaradi nesorazmerno (absolutno prekratkega in neustrezno) določenega roka za odstranitev gradnje glede na vrsto gradnje in zahtevnost njene odstranitve. Sodišču predlagata, da izvede predlagane dokaze ter po opravljeni glavni obravnavi tožbi ugodi in izpodbijano odločbo v zvezi z odločbo druge stopnje odpravi; podrejeno razveljavi in zadevo vrne prvostopenjskemu organu v ponovni postopek. Hkrati zahtevata povrnitev stroškov postopka z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

5Toženka vsebinskega odgovora na tožbo ni podala, je pa sodišču posredovala upravni spis zadeve in v spremnem dopisu zgolj navedla, da v celoti zavrača tožbene navedbe in se v celoti sklicuje na odločbo druge stopnje.

Datum odločitve sodišča

6Sodišče je narok za glavno obravnavo v celoti snemalo. Prepis zvočnega posnetka zapisnika je bil po podatkih sodnega spisa pooblaščencu tožnikov vročen 11. 10. 2023. Toženka se naroka za glavno obravnavo ni udeležila. Sodbo je izdalo po poteku petdnevnega roka za ugovor zoper morebitne nepravilnosti prepisa.¹

Dokazni sklep

7Na naroku za glavno obravnavo 3. 10. 2023 je sodišče vpogledalo vse listine upravnega spisa zadeve in listine, ki sta jih v sodni spis vložila tožnika (priloge A2 do A4).

8Kot prepozne je na podlagi 52. člena ZUS-1² zavrnilo dokazne predloge za zaslišanje strank in priče. Iz podatkov upravnega spisa, s katerim razpolaga sodišče, ne izhaja, da bi dokaz za zaslišanje tožnikov in priče A. A. tožnika predlagala tekom upravnega postopka, kar je potrdila tudi njuna pooblaščenka na naroku za glavno obravnavo po izrecnem pozivu sodišča in s tem v zvezi navedla, da bo lahko sodišče tudi brez teh zaslišanj odločilo enako, saj ima vse podatke.³

9Drugih dokaznih predlogov ni bilo.

K I. točki izreka

10Tožba ni utemeljena.

11Med strankama je sporen inšpekcijski ukrep odstranitve objekta, ki je na dan inšpekcijskega ogleda 5. 8. 1999 nesporno obsegal konstrukcijo tlorisnih dimenzij 5,0 m x 7,4 m na nosilnih stebrih z nadkonstrukcijo, vse izvedene s kovinskimi profili pravokotnega in "L" preseka, ki stoji kot dodatna konstrukcija na strehi stanovanjskega objekta ..., parc. št. ... k.o. ... ter vzpostavitve prejšnjega stanja.

12Po prvem odstavku 50. člena ZUN, veljavnim v času izdaje izpodbijane odločbe, mora investitor za graditev objektov in naprav pridobiti lokacijsko dovoljenje. Primeri, ko lokacijsko dovoljenje ni potrebno, so določeni v 51. členu tega zakona, pri čemer mora investitor po četrtem odstavku 51. člena ZUN dela, za katera lokacijsko dovoljenje ni potrebno, pred pričetkom del priglasiti za urejanje prostora pristojnemu občinskemu upravnemu organu. Priglasitev del je bila urejena v takrat veljavnem 62. členu ZUN, ki v drugem odstavku določa, da če za urejanje prostora pristojni občinski upravni organ ugotovi, da za nameravana dela po tem zakonu oziroma po občinskemu odloku zadostuje priglasitev, ter da ta dela niso v nasprotju s prostorskim izvedbenim aktom, izda o tem investitorju odločbo o dovolitvi priglašenih del; in sicer najkasneje v 30 dneh po vložitvi pravilno sestavljene priglasitve (tretji odstavek te določbe); pri čemer odločba o dovolitvi priglašenih del neha veljati, če investitor ne prične s priglašenimi deli v enem letu po prejemu pravnomočne odločbe (četrti odstavek te določbe).

13Med strankama je sporno, ali je pravilen zaključek upravni organa, da tožnika, kot investitorja, za gradnjo predmetnega objekta nista pridobila lokacijskega dovoljenja oziroma odločbe o dovolitvi priglašenih del. S tem v zvezi zatrjujeta, da sta njuna pravna prednika pred postavitvijo tega objekta pri Upravni enoti Ljubljana 14. 5. 1998 oddala prošnjo oziroma zahtevek za priglasitev del, kar sta, kot izhaja iz upravnega spisa, zatrjevala že v upravnem inšpekcijskem postopku, in da sta bila 2. 9. 1998 pozvana na dopolnitev vloge (priloga A4). Zatrjujeta, da po tem roku upravni organ ni izdal nobene meritorne odločbe. Tako menita, da je nastopila pravna situacija, ki jo določa 56. člen ZUN, to je zakonska fikcija, da je "soglasje izdano, če pristojni organ, v tem primeru Upravna enota Ljubljana, tega najkasneje v enem mesecu po prejemu zahtevka ne izda".

14Po 56. členu ZUN morajo pristojni organi, organizacije ali skupnosti, ki v skladu z zakonom dajejo soglasja, predpisana za izdajo lokacijskega dovoljenja, izdati soglasje najkasneje v enem mesecu po prejemu zahtevka za soglasje; če pristojni organ, organizacija ali skupnost v tem roku ne izda oziroma ne odreče soglasja, se šteje, da je soglasje dano.

15Citirana določba 56. člena ZUN ureja torej zgolj (ne)izdajo soglasij, predpisanih za izdajo lokacijskega dovoljenja oziroma nastop fikcije, da je soglasje dano, če organ o tem ne odloči v predpisanem roku, ne pa, kot to določbo zmotno razlagata tožnika, da bi se po tej določbi štelo, da je v primeru molka soglasodajalca izdano lokacijsko dovoljenje oziroma odločba o dovolitvi priglašenih del. Tega ta določba (niti katera druga določba) ZUN ne določa.

16Da bi tožnika v času izdaje izpodbijane odločbe za predmetni objekt imela izdano lokacijsko dovoljenje oziroma odločbo o dovolitvi priglašenih del, pa niti ne zatrjujeta.

17V skladu s prvim odstavkom 73. člena ZUN v primeru, če se gradi ali drugače posega v prostor brez lokacijskega dovoljenja ali odločbe o dovolitvi priglašenih del, organ urbanistične inšpekcije odredi, da se objekt ali del objekta odstrani, vzpostavi prejšnje stanje ali drugače sanira poseg v prostor, če vzpostavitev v prejšnje stanje ni možna, in sicer na investitorjeve stroške /.../.

18Tako je prvostopenjski organ ravnal pravilno, ko je v skladu s 73. členom ZUN izdal izpodbijano odločbo.

19Sodišče pa ni moglo slediti niti tožbenemu ugovoru o neprimernosti in nesorazmernosti roka za odstranitev objekta. Tožnika namreč v tožbi prvič navajata, da je rok glede na naravo, vrsto in lokacijo objekta absolutno prekratek. V upravnem postopku (v pritožbi z 10. 4. 2000, vloženi zoper izpodbijano odločbo v tem upravnem postopku, ki je del upravnega spisa zadeve) namreč teh navedb nista podala. Zaprosila sta zgolj "za dodaten rok za pridobitev odločbe o dovolitvi priglašenih del". Tistih tožbenih navedb, ki jih tožnika nista uveljavljala v pritožbi, pa sodišče ne more presojati vsebinsko. Tožeča stranka mora namreč kršitve, ki jih uveljavlja v tožbi, po vsebini uveljavljati že v pritožbi, sicer ni izpolnjen pogoj materialne izčrpanosti pritožbe v smislu prvega odstavka 6. člena ZUS-1.

20Po povedanem tožba ni utemeljena, zato jo je sodišče zavrnilo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS.

K II. točki izreka

21Stroškovni zahtevek tožnikov je sodišče zavrnilo na podlagi četrtega odstavka 25. člena ZUS-1, po katerem v primeru, ko sodišče tožbo zavrne, vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

¹ Tretji odstavek 125. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP), v zvezi s prvim odstavkom 22. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1).
² Po 52. členu ZUS-1 lahko tožnik v tožbi navaja nova dejstva in nove dokaze, vendar pa mora obrazložiti, zakaj jih ni navedel že v postopku izdaje upravnega akta; nova dejstva in novi dokazi se lahko upoštevajo kot tožbeni razlogi le, če so obstajali v času odločanja na prvi stopnji postopka izdaje upravnega akta in če jih stranka upravičeno ni mogla predložiti oziroma navesti v postopku izdaje upravnega akta.
³ Glej sedmi odstavek na 4. strani prepisa zvočnega posnetka glavne obravnave s 3. 10. 2023.