UPRS Sodba II U 4/2023-12

Tožba se zavrne.

1Tožena stranka je zavrnila prošnjo tožnika za dodelitev brezplačne pravne pomoči (v nadaljevanju BPP) zaradi vložitve predloga za obnovo postopka v postopku Okrožnega sodišča v Slovenj Gradcu opr. št. P 104/2012.

2V obrazložitvi je navedla, da je prošnjo zavrnila, ker je ugotovila, da je bil predlog za obnovo postopka Okrožnega sodišča v Slovenj Gradcu opr. št. P 104/2012 v isti zadevi že vložen, preden je prosilec vložil predmetno prošnjo za dodelitev BPP. Ker se v skladu z drugim odstavkom 11. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP) ta ne more dodeliti za dejanja, ki so bila do dneva vložitve prošnje za dodelitev BPP že opravljena, je bilo potrebno tožnikovo prošnjo zavrniti.

3Tožnik se v tožbi ne strinja z zaključkom tožene stranke, da je vložil prošnjo za BPP po tem, ko je že vložil predlog za obnovo postopka v zadevi P 104/2012. Izpostavlja, da je po konzultaciji s pooblaščenim odvetnikom B. B., šel na Službo za BPP 5. 9. 2022, kjer je povedal, da zaradi roka, ki poteče čez dva oz. nekaj dni, želi vložiti prošnjo za dodelitev BPP za vložitev predloga za obnovitev postopka. BPP je bila posebej opozorjena na rok za vložitev, ki bo v kratkem potekel. Po informaciji pričujočega odvetnika, je le ta prejel le odločbo za pravni nasvet, v čemer pa ni imel podlage za vložitev predloga za obnovitev postopka. V smislu preprečitve zamude predpisanega roka, ki bi nastala zaradi neažurnosti BPP in posledic, je v smislu samopomoči odvetnik, v zavarovanje tožnikovih pravic, v postopku tik pred iztekom roka predlog za obnovo postopka vložil.

4Opozarja na določbo 7. in 9. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP) ter meni, da so bile kršene, saj sodišče kljub opozorilu na rok ni pravočasno, skrbno in nemudoma reagiralo in odločilo, da bi lahko pooblaščenec na osnovi pravočasno izdane odločbe pravočasno vložil akt in je bila tožena stranka posledično zaradi tega onemogočena do uveljavljanja pravice do pravnega sredstva in je bila prepuščena na milost pooblaščenca, da to stori samoiniciativno. Glede na vse navedeno predlaga, da se tožbi ugodi in odpravi izpodbijano odločbo.

5Tožena stranka je po pozivu sodišča posredovala upravni spis, na tožbo pa ni odgovorila.

6Senat tega sodišča je s sklepom II U 4/2023 z dne 7. 3. 2023 odločil, da v zadevi sodi sodnik posameznik. Ker je dejansko in pravno stanje zadeve enostavno, v zvezi s spornimi vprašanji pa že obstaja ustaljena sodna praksa naslovnega in Vrhovnega sodišča, je senat presodil, da so izpolnjeni pogoji iz tretje alineje drugega odstavka 13. člena Zakona o upravne sporu (v nadaljevanju ZUS-1) za odločanje po sodniku posamezniku.

K I. točki izreka:

7Tožba ni utemeljena.

8V zadevi je spor glede pravilnosti in zakonitosti izpodbijane odločbe, s katero je tožena stranka zavrnila tožnikovo prošnjo za dodelitev BPP za vložitev predloga za obnovo postopka pred Okrožnim sodiščem v Slovenj Gradcu opr. št. P 104/2012. Tožena stranka je odločitev utemeljila na drugem odstavku 11. člena ZBPP, saj je bila vloga za obnovo postopka vložena še preden je tožnik vložil prošnjo za dodelitev BPP, BPP pa se ne more dodeliti za dejanja, ki so bila do dneva vložitve prošnje za dodelitev BPP že opravljena.

9Tožnik je v svoji tožbi sicer zatrjeval, da je sicer za BPP v konkretni zadevi zaprosil že dne 5. 9. 2022 (iz izpodbijane odločbe izhaja, da je vložil prošnjo dne 10. 10. 2022 in jo dopolnil 4. 11. 2022), kjer je navajal, da zaradi roka, ki poteče čez dva dni, želi vložiti prošnjo za dodelitev BPP za vložitev predloga za obnovo postopka ter da je prejel le odločbo za pravni nasvet.

10Sodišče je tekom postopka v skladu z 286.a členom Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP, ki se glede na 22. člen ZUS-1 uporablja v upravnem sporu) tožnika pozvalo, da dopolni svoje navedbe o obisku Službe BPP dne 5. 9. 2022 tako, da jasno in določno navede, za kakšno BPP je bilo zaprošeno, katere listine so bile takrat izpolnjene za dodelitev BPP ter navedene listine predloži, prav tako naj predloži odločbo za pravni nasvet, katera je bila takrat izdana s strani tožene stranke. Vsaka stranka mora namreč navesti dejstva in predlagati dokaze, na katere opira svoj zahtevek, ali s katerimi izpodbija navedbe in dokaze nasprotnika (212. člen ZPP v zvezi z 22. členom ZUS-1).

11Tožniku je bil poziv vročen 3. 3. 2023 in navedeni vse do izdaje odločbe na poziv ni odgovoril. Sodišče je glede na navedeno štelo, da tožnik svojih navedb o vložitvi prošnje za BPP že dne 5. 9. 2022 ni izkazal. Tako je sodišče sledilo toženi stranki, ki je izhajajoč iz upravnega spisa, v izpodbijani odločbi zapisala, da je tožnik 10. 10. 2022 vložil prošnjo za dodelitev BPP za vložitev predloga za obnovo postopka Okrožnega sodišča v Slovenj Gradcu opr. št. P 104/2012. Ni pa bilo sporno, da je v zadevi P 104/2022 bil že 9. 9. 2022 vložen predlog za obnovo postopka, o katerem še ni bilo odločeno.

12ZBPP v drugem odstavku 11. člena določa, da dodeljena BPP zajema tiste stroške sodnega postopka, ki so nastali po dnevu vložitve prošnje za dodelitev BPP ter plačilo za dejanja pravne pomoči, ki do dneva vložitve prošnje za dodelitev BPP še niso bila opravljena.

13Ker je tožnik prošnjo za BPP vložil kasneje (in sicer 10. 10. 2022), medtem ko je bil že prej vložen predlog za obnovo postopka, v zvezi s katerim je zaprosil za BPP, mu BPP za to ni mogoče priznati, saj pri teh ne gre za stroške, ki bi nastali po dnevu vložitve prošnje. Navedeno stališče je skladno tako z ustaljeno prakso naslovnega sodišča (npr. v sodbah I U 344/2020 z dne 13. 5. 2020, ter I U 1834/2021 z dne 1. 2. 2022), kot tudi s prakso Vrhovnega sodišča (sodba X Ips 296/2014 z dne 13. 11. 2014), iz katere izhaja, da BPP ni mogoče priznati za odvetniške stroške, ki so nastali na dan vložitve prošnje za dodelitev brezplačne pravne pomoči in ne po dnevu, ko je bila ta prošnja vložena.

14Izpodbijana odločitev je bila torej pravilno sprejeta na zgoraj navedeni materialnopravni podlagi, pavšalni trditvi tožnika, da je bilo z njo poseženo v njegove ustavne pravice, pa ni mogoče pritrditi. Namen BPP je uresničevanje pravice do sodnega varstva po načelu enakopravnosti, vendar pa pod pogoji in po postopku, ki ga določa ZBPP. Teh pogojev pa tožnik v konkretnem primeru, kot že obrazloženo, tudi po presoji sodišča ni izpolnjeval.

15Po povedanem je sodišče presodilo, da je tožba neutemeljena, zato jo je na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 zavrnilo.

16Tožnik v zadevi ni predlagal glavne obravnave in tudi po pozivu sodišča ni podal ustreznih navedb ter ni predložil nobenega dokaza v zvezi s svojimi trditvami kot dejansko podlago tožbi. Sodišče je zato na podlagi prvega odstavka 59. člena ZUS-1 odločilo brez glavne obravnave, saj dejansko stanje, ki je bilo podlaga za izdajo izpodbijanega akta, med strankama ni bilo sporno, sporna je bila le pravilna uporaba 11. člena ZBPP. Tudi uveljavljanje bistvenih kršitev postopka je le na ravni navedb.