VSC Sklep I Kp 51485/2023

Pritožba se zavrne kot neutemeljena.

1S pritožbeno izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje po izdaji sodbe zoper obdolženega A. A. ugotovilo, da so priporni razlogi zoper obdolženega A. A. še vedno podani.

2Zoper navedeni sklep se pravočasno pritožuje obtoženčeva zagovornica zaradi bistvenih kršitev določb postopka po prvem odstavku 370. člena ZKP. Predlaga ugoditev pritožbi in spremembo izpodbijanega sklepa tako, da se pripor zoper obdolženega odpravi.

3Pritožba ni utemeljena.

4V okviru uradnega preizkusa pritožbeno izpodbijanega sklepa po petem odstavku 402. člena ZKP pritožbeno sodišče ni ugotovilo nobenih kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti.

Pravilnosti in zakonitosti izpodbijanega sklepa pa tudi pritožbene navedbe ne morejo postaviti pod vprašaj. V nasprotju s pritožnico namreč pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da je podan utemeljen sum, da je obdolženec storil očitana mu kazniva dejanja, da je pri obdolžencu še vedno podan priporni razlog ponovitvene nevarnosti, da je pripor edini primeren in hkrati neogibno potreben ukrep za odvrnitev ponovitvene nevarnosti in s tem za zagotovitev varnosti ljudi in premoženja ter v primerjavi z ogroženostjo ljudi, kakršno predstavljajo v tem postopku obdolžencu očitana kazniva dejanja, tudi sorazmeren ukrep. Na tej podlagi je pravilno zaključilo, da so vsi razlogi za pripor zoper obdolženca še vedno podani. To je tudi ustrezno in prepričljivo obrazložilo z razlogi, ki jih je sodišče druge stopnje lahko preizkusilo.

5Sodišče prve stopnje je v izpodbijanem sklepu obstoj utemeljenega suma vezalo na izdajo nepravnomočne obsodilne sodbe z dne 29. 12. 2023, opr. št. I K 51485/2023, s katero je bila obdolžencu izrečena enotna kazen eno leto in deset mesecev zapora. Sodišče prve stopnje je v razlogih izpodbijanega sklepa ustrezno in razumno obrazložilo obstoj utemeljenega suma storitve obdolžencu očitanih kaznivih dejanj. Pri tem se je oprlo na zbrano dokazno gradivo, zaslišanih oškodovancev, prič in izvedencev in izvedenskih mnenj. Zato zgolj poudarja, da je sodišče prve stopnje, na podlagi obrazložitve navedenih dokazov pravilno zaključilo, da je utemeljen sum še vedno izkazan.

6Pritožbeno sodišče se v celoti strinja z zaključkom sodišča prve stopnje, da je pri obdolžencu še vedno izkazan priporni razlog ponovitvene nevarnosti, po 3. točki prvega odstavka 201. člena. Pritožba navedeni priporni razlog ponovitvene nevarnosti izpodbija iz razloga bistvenih kršitev določb kazenskega postopka, ki pripor določajo v izjemnih primerih in zatrjuje, da realna in konkretna ponovitvena nevarnost obdolženca ne obstoji, saj je bil obdolženemu dne 29. 12. 2023 izdan sklep o predčasnem prestajanju kazni zapora.

7Pritožbeno sodišče se v celoti strinja z zaključkom sodišča prve stopnje, da je pri obdolžencu še vedno izkazan priporni razlog ponovitvene nevarnosti, po 3. točki prvega odstavka 201. člena ZKP. Za obstoj pripornega razloga ponovitvene nevarnosti morata biti vselej podani vsaj ena objektivna okoliščina , ki se nanaša na kaznivo dejanje in vsaj ena okoliščina subjektivne narave.

8Sodišče prve stopnje je v izpodbijanem sklepu pravilno ugotovilo in obrazložilo tako objektivne okoliščine (teža in način storitve kaznivega dejanja )- v katerih naj bi bila storjena kazniva dejanja. Obdolženemu se očita storitev več kaznivih dejanj, med katerimi sta dve kaznivi dejanji lahke telesne poškodbe po drugem v zvezi s prvim odstavkom 122. člena KZ-1 in kaznivi dejanji grožnje po drugem v zvezi s prvim odstavkom 135. člena KZ-1 in kaznivo dejanje grožnje po prvem odstavku 135. člena KZ-1. Pri vseh štirih očitanih kaznivih dejanjih gre za kazniva dejanja s prvinami nasilja, kazniva dejanja pa naj bi obdolženec izvrševal kontinuirano v obdobju treh mesecev, in sicer od dne 1. 4. 2023 do 13. 7. 2023. Kazniva dejanja naj bi bila storjena na škodo mimoidočih oškodovancev, ki takšnega napada na njihovo osebno in telesno integriteto niso pričakovali, predhodno pa z obdolžencem tudi niso bili v nobenem konfliktu.

9Glede na navedeno se pritožbeno sodišče v celoti strinja z zaključkom sodišča prve stopnje, da je pri obdolžencu podana izrazita nevarnost, nepredvidljivost, in vztrajnost pri izvrševanju očitanih kaznivih dejanj, in obstaja realna in konkretna nevarnost, da bo v primeru odprave pripora s tovrstno kriminalno dejavnostjo nadaljeval.

10Subjektivne okoliščine ponovitvene nevarnosti pa izhajajo iz osebnih lastnosti obdolženca, in obdolženčeve predkaznovanosti, saj gre za specialnega povratnika. Obdolženec je bil do sedaj že trikrat pravnomočno obsojen za istovrstna kazniva dejanja. Iz uradnega zaznamka o ugotovljenih dejstvih in okoliščinah in kopij plačilnih nalogov izhaja, da je obdolženec v letu 2023 na območju PU Celje 20 krat kršil določbe Zakona o javnem redu in miru, saj se je vedel nasilno, nedostojno in vzbujal prestrašenost prebivalcev v njegovi bližini. Vse navedeno izkazuje, da je obdolženec agresivna in vzkipljiva oseba, ki se poslužuje nasilnega ravnanja in ne spoštuje pravnih in moralnih norm. Obdolženec pa kot specialni povratnik kljub vsem izrečenim ukrepom z izvrševanjem kaznivih dejanj nadaljuje.

11Na podlagi vsega navedenega se pritožbeno sodišče sklicuje na pravilne in prepričljive razloge izpodbijanega sklepa in poudarja, da pritožba neutemeljeno vztraja, da ponovitvena nevarnost pri obdolženemu ni podana. Upoštevajoč objektivne in subjektivne okoliščine se pritožbeno sodišče v celoti strinja z zaključkom sodišča prve stopnje, da pri obdolžencu obstoji realna in konkretna nevarnost, da bi obdolženec, če mu sodišče ne bi podaljšalo pripora, na prostosti nadaljeval z izvrševanjem kaznivih dejanj.

12Neogibno potrebnost, nujnost in sorazmernost pripora zagovornica izpodbija s trditvami o obdolženčevi pripravljenosti na predčasno prestajanje kazni zapora. Vendar pa zagovornici ni mogoče pritrditi, da je pripor zoper obdolženca nesorazmeren ukrep. Kot je pravilno izpostavilo sodišče prve stopnje, teža očitane kriminalne dejavnosti, številčnost in raznovrstnost očitanih kaznivih dejanj, stopnja ogrožanja pravno zavarovane dobrine, obsežna predkaznovanost obdolženca ter njegova vztrajnost in intenzivnost pri izvrševanju očitanih kaznivih dejanj, utemeljujejo zaključek sodišča prve stopnje o sorazmernosti, nujnosti in neogibni potrebnosti pripora.

13Kot je pravilno izpostavilo sodišče prve stopnje, je omejitev svobode gibanja obdolžencu, neprimerno manjša od posledic, ki bi jih obdolženec s kontinuiranim izvrševanjem kaznivih dejanj povzročal oškodovancem. Varstvo osebne in telesne integritete potencialnih oškodovancev nedvomno pretehta nad pravico obdolženca do osebne svobode.

14Pritožbeno sodišče se v celoti strinja tudi z zaključkom sodišča prve stopnje, da pri obdolžencu ni mogoče uporabiti nobenega drugega nadomestnega oziroma milejšega omejevalnega ukrepa kot jih predvideva ZKP in kot zatrjuje pritožba, saj bi se, kot je sodišče prve stopnje pravilno poudarilo, obdolženec vrnil v življenjsko okolje, v katerem je bil do sedaj, in noben drug milejši ukrep ni zadosten, da bi preprečil obdolženčevo izrazito ponovitveno nevarnost. Kot je sodišče prve stopnje poudarilo, vsak milejši ukrep terja obdolženčevo željo in voljo, da z nasilnimi ravnanji ne bo nadaljeval, česar pa obdolženec glede na vse ugotovljeno, do sedaj ni bil zmožen izkazati. Glede na obdolženčevo dosedanje ravnanje in njegovo predhodno obravnavanost, ni pričakovati, da bi spremenil način življenja.

15Pri tem tudi pritožbeno izpostavljeno obdolženčevo predčasno prestajanje zaporne kazni, ne omaja zaključka o danosti pogojev za pripor. Ne glede na sklep, izdan na podlagi določila sedmega odstavka 361. člena ZKP, je obdolženec še vedno pripornik, le način izvrševanja pripora je prilagojen temu dejstvu in obdolženec, ki je sicer pripornik, bo po realizaciji citiranega sklepa, glede pravic in dolžnosti izenačen z obsojenci. Sama realizacija citiranega sklepa pa ni relevantna v tem pritožbenem postopku.

16Pritožba se tako izkaže kot neutemeljena in ker tudi uradni preizkus ni dognal kršitev, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti, jo je bilo potrebno skladno s tretjim odstavkom 402. člena ZKP zavrniti.

17Če bo za obdolženca nastala dolžnost plačila stroška kazenskega postopka, bo sodno takso za zavrnitev te pritožbe, po pravnomočnosti sodbe odmerilo sodišče prve stopnje.