VSM Sodba IV Kp 62096/2022

I. Pritožba zagovornika obdolžene A. A. se zavrne kot neutemeljena in potrdi sodba sodišča prve stopnje.

II. Obdolženko se oprosti plačila sodne takse kot stroška pritožbenega postopka.

1Okrajno sodišče v Murski Soboti je s sodbo II K 62096/2022 z dne 27. 10. 2022 (pravilno: 2023) obdolženo A. A. spoznalo za krivo storitve kaznivega dejanja lahke telesne poškodbe po prvem odstavku 122. člena Kazenskega zakonika (v nadaljevanju KZ-1) ter ji po 57. in 58. členu KZ-1 izreklo pogojno obsodbo, v okviru katere ji je določilo kazen dva meseca zapora in preizkusno dobo enega leta ter posebni pogoj, da oškodovanki B. B. v roku enega leta plača s kaznivim dejanjem povzročeno škodo v višini 1.200,00 EUR. Na podlagi četrtega odstavka 95. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) je obdolženko oprostilo plačila stroškov kazenskega postopka iz 1. do 6. točke drugega odstavka 92. člena ZKP ter odločilo, da je slednja dolžna plačati potrebne izdatke oškodovanke in nagrado ter potrebne izdatke njenega pooblaščenca iz 8. točke drugega odstavka 92. člena ZKP, o katerih bo odločeno s posebnim sklepom. S priglašenim premoženjskopravnim zahtevkom je oškodovanko na podlagi drugega odstavka 105. člena ZKP napotilo na pravdo.

2Zoper sodbo se je pritožil obdolženkin zagovornik zaradi bistvene kršitve določb kazenskega postopka, kršitve kazenskega zakona ter zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Predlagal je, da višje sodišče sodbo sodišča prve stopnje spremeni in obdolženko obtožbe oprosti oziroma da izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovni postopek.

3Pritožba ni utemeljena.

4Izmed vseh uvodoma zatrjevanih pritožbenih razlogov zagovornik v nadaljevanju konkretizira zgolj pritožbeni razlog zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Iz vsebine pritožbenih navedb namreč izhaja, da izraža nestrinjanje z oceno dejanskega stanja, saj glede izvedenih dokazov ponuja lastno dokazno oceno, ki se razlikuje od tiste v izpodbijani sodbi. Neobrazložene pritožbe v smeri bistvene kršitve določb kazenskega postopka in kršitve kazenskega zakona zato ni bilo mogoče preizkusiti, pritožbeno sodišče pa tudi pri uradnem preizkusu izpodbijane sodbe (prvi odstavek 383. člena ZKP) tovrstnih kršitev ni ugotovilo.

5Pritožbeno sodišče nima nobenih pomislekov o pravilnosti in popolnosti na prvi stopnji ugotovljenega dejanskega stanja. Sodišče prve stopnje je namreč vsa odločilna dejstva natančno razjasnilo, pravilno je tudi ocenilo zagovor obdolženke in izvedene dokaze, na tej podlagi pa zanesljivo zaključilo, da je obdolžena A. A. storila očitano ji kaznivo dejanje. Svoje ugotovitve in pravne zaključke je v izpodbijani sodbi jasno, tehtno in prepričljivo obrazložilo, zato pritožbeno sodišče v celoti soglaša z dejanskimi ugotovitvami in pravnimi zaključki izpodbijane sodbe in jih kot pravilne povzema.

6Bistvo pritožbenih navedb je v graji, da je sodišče prve stopnje nekritično sledilo izpovedbi oškodovanke, ki je priredila resnico z namenom, da od nekoga pridobi odškodnino.

7Zagovornik nima prav. Ne gre namreč prezreti, da storitev kaznivega dejanja v inkriminiranem času ne potrjuje le verodostojna izpovedba oškodovanke B. B. (točka 4 obrazložitve izpodbijane sodbe), temveč tudi drugi dokazi, zlasti ugotovitve in zaključki sodnega izvedenca medicinske stroke C. C., dr. med., ki je v izdelanem izvedenskem mnenju, katerega podlaga je bilo obvestilo o telesni poškodbi oškodovanke, izdano na dan obravnavanega dogodka, potrdil, da je poškodba lahko nastala tudi s torbico. Sodišče prve stopnje pa se je pravilno oprlo tudi na vsebino pogovora na CD posnetku (priloga B1/1), predloženem s strani obrambe, iz katerega nedvomno izhaja, da je na tržnici med oškodovanko in obdolženko prišlo do spora, pri čemer je mogoče jasno slišati tudi oškodovankine besede "te pa me je še s tisto taškico, ka je mela spodaj...po glavej", kar tudi po presoji pritožbenega sodišča brez dvoma potrjuje oškodovankino zatrjevanje, da je dejansko prišlo do obdolženkinih udarcev s torbico, česar obdolženka na posnetku niti ne zanika. Glede na navedeno je tako kot neutemeljene šteti tudi pritožbene navedbe, da sodišče prve stopnje ni dalo nobenega poudarka priloženemu videu. Zagovorniku je sicer pritrditi v delu, ko ta navaja, da je oškodovanka zaradi plačila odškodnine vložila tožbo zoper obdolženkinega moža, vendar pa pritožnik pri tem zanemari, da je oškodovanka, kot to prav tako izhaja iz priloženega posnetka, na vprašanja navzočih večkrat povedala, da jo je k takšnemu ravnanju napeljal D. ter da je zadeva umaknjena in s tem rešena, kar nenazadnje izhaja tudi iz priloženega pravdnega spisa.

8Neutemeljen je tudi nadaljnji pritožbeni očitek, da sodišče prve stopnje ni sledilo izpovedbam prič, iz katerih izhaja, da jim je oškodovanka celo grozila. Sodišče prve stopnje sicer izpovedbi priče Č. Č., ki je edina izmed zaslišanih prič izpovedovala v pritožbeno nakazano smer, res ni sledilo, ampak jo je v točki 5 obrazložitve izpodbijane sodbe ob upoštevanju dejstva, da se ta ni skladala niti z zagovorom obdolženke niti z izpovedbo oškodovanke, pravilno ocenilo kot neprepričljiv poskus, da na ta način pomaga obdolženki.

9Verodostojnost oškodovankine izpovedbe pa zagovornik neuspešno poskuša omajati tudi z navedbami o nasilju, ki naj bi ga zaradi težav z alkoholom oškodovanka in njen partner izvajala medsebojno, pri čemer je oškodovankin partner tisti, ki pretepa oškodovanko. Čeprav je zagovornik v potrditev teh navedb k pritožbi priložil videoposnetek o dogodku, ki se je zgodil oktobra oziroma novembra 2023 in iz katerega izhaja, da je moški po glavi udaril žensko, pa po presoji pritožbenega sodišča ta posnetek (priloga B3/1) ob upoštevanju vseh predhodno navedenih dokazov nikakor ne predstavlja dokaza o tem, da bi oškodovanka tudi v obravnavanem dogodku, ki se je zgodil več kot leto in pol prej, poškodbe utrpela zaradi udarcev svojega partnerja. Zagovornik s takšnimi pavšalnimi in špekulativnimi navedbami in dokazi ne more uspeti, zlasti ker gre za povsem nepovezana dogodka in ker je bila izpovedba oškodovanke glede dogajanja kritičnega dne ves čas skladna, kot je to pojasnilo že sodišče prve stopnje. V zvezi s pritožnikovimi navedbami, da zaradi zadaha po alkoholu in težav z izgovarjanjem sodišču prve stopnje ni moglo ostati tuje, da ima oškodovanka težave z alkoholom, pa je zgolj dodati, da takšne navedbe nimajo podlage v podatkih kazenskega spisa, navedeno pa tudi sicer, ob vsem že povedanem, ne more vplivati na pravilnost zaključkov prvostopenjskega sodišča.

10Odločbe o kazenski sankciji zagovornik ne graja, zato je pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo v tem delu preizkusilo po uradni dolžnosti, saj pritožba zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, ki se poda v korist obdolženca, obsega tudi pritožbo zaradi odločbe o kazenski sankciji (386. člen ZKP). Preizkus je pokazal, da je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo in ovrednotilo vse tiste okoliščine, ki vplivajo na vrsto in odmero kazenske sankcije ter obdolženki zlasti ob upoštevanju dejstva, da slednja še ni bila kaznovana pravilno izreklo pogojno obsodbo kot sankcijo opozorilne narave, pri čemer ji je določilo ustrezno dolgo kazen zapora in ustrezno preizkusno dobo. V okviru izrečene pogojne obsodbe je sodišče prve stopnje na pravni podlagi tretjega odstavka 57. člena KZ-1 obdolženki povsem utemeljeno določilo še posebni pogoj, da v roku enega leta oškodovanki B. B. plača s kaznivim dejanjem povzročeno škodo v višini 1.200,00 EUR, kar je tudi ustrezno obrazložilo. Pritožbeno sodišče zato razlogom sodišča prve stopnje, navedenim v točki 12 obrazložitve izpodbijane sodbe, v celoti pritrjuje in ocenjuje, da ni nobenih utemeljenih razlogov za spremembo kazenske sankcije v korist obdolženke.

11Po obrazloženem in ker pritožbeno sodišče pri uradnem preizkusu izpodbijane sodbe ni ugotovilo kršitev zakona, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti (prvi odstavek 383. člena ZKP), je o pritožbi zagovornika obdolženke odločilo tako, kot je razvidno iz izreka te sodbe (391. člen ZKP).

12Izrek o stroških kazenskega postopka temelji na določilu 98. člena ZKP v zvezi s četrtim odstavkom 95. člena ZKP. Ker je bila obdolženki v postopku dodeljena brezplačna pravna pomoč, jo je pritožbeno sodišče na podlagi šestega odstavka 11. člena Zakona o sodnih taksah oprostilo plačila sodne takse kot stroška pritožbenega postopka.