VSL Sklep I Cp 2180/2023

Pritožbi se zavrneta in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

1Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da elaborat geodetske storitve sodnega izvedenca A. A., ID elaborata 0000, predstavlja primerno strokovno podlago za evidentiranje sprememb v katastru nepremičnin. Geodetski upravi Republike Slovenije je naložilo, da prioritetno izvede vpise v katastru nepremičnin v skladu z navedenim elaboratom.

2Zoper sklep sta drugi in tretji nasprotni udeleženec vložila pravočasni laični pritožbi brez formalne opredelitve pritožbenih razlogov in pritožbenega predloga.

3Drugi nasprotni udeleženec navaja, da izpodbija sklep v delu, ki se nanaša na vzpostavitev etažne lastnine na skupnih prostorih. Navaja, da elaborat izkazuje izvedenčevo samovoljo, ki lastništvo na skupnih prostorih dodeljuje predlagatelju in prvi nasprotni udeleženki. Navaja, da sta omenjena samovoljno zaklenila prostore in se nista odzivala na zahteve po predaji ključev in saniranju škode, ki nastaja zaradi prekomerne vlage v kletnih prostorih. Meni, da je njun namen, da s pomočjo sklepa sodišča vpišeta poleg kvadrature iz kupoprodajnih pogodb in pripadajočih skupnih delih še črno gradnjo.

4Vsebinsko enako pritožbo je vložil tudi drugi nasprotni udeleženec. Navaja, da glede lastništva posameznih delov v spisu obstaja pomanjkljiva dokumentacija, da je problem v vzpostavitvi etažne lastnine na podlagi izvedenčeve samovolje, brez relevantne dokumentacije, ki bi izkazovala pravni promet, da gre za samovoljno poseganje izvedenca v pravna razmerja med lastniki, da ne drži trditev prve nasprotne udeleženke, da klet ni bila nikoli zaklonišče in zaključuje, da bi morali stroški za vpis nepremičnine v kataster v celoti bremeniti predlagatelja in prvo nasprotno udeleženko.

5Pritožbi sta neutemeljeni.

6Pritožnikoma je treba pojasniti, da je namen Zakona o vzpostavitvi etažne lastnine na določenih stavbah in o ugotavljanju pripadajočega zemljišča (ZVEtL-1)¹, da se vzpostavi in v nepremičninskih evidencah ustrezno evidentira etažna lastnina. Cilj postopka vzpostavitve etažne lastnine je čim celovitejša ureditev vsakega konkretnega primera na področju nepremičnin v temeljnih nepremičninskih evidencah. Te se razvrščajo v dve skupni. V prvo sodijo nepremičninske evidence o dejanskih lastnostnih nepremičnin, ki jih določa Zakon o katastru nepremičnin (ZKN)², v drugo skupino nepremičninskih evidenc pa sodi evidenca o pravnih lastnostih nepremičnin, v kateri se vodijo in združujejo podatki o pravicah in pravnih dejstvih. Ta evidenca je zemljiška knjiga, ki se vzpostavlja in vodi po Zakonu o zemljiški knjigi (ZZK-1)³. Sodišče po ZVEtL odloča o pravnih lastnostih nepremičnin. Predpostavka za izvršitev sodne odločbe v postopku po ZVEtL-1 pa je predhodna ureditev podatkov v zemljiškem katastru in katastru stavb. V drugem odstavku 12. člena ZVEtL-1 je zato določeno, da sodišče po uradni dolžnosti postavi izvedenca ustrezne stroke, če je to potrebno za vpis stavbe ali njenih delov v kataster stavb, za evidentiranje potrebnih sprememb v zemljiškem katastru ali katastru stavb ali za ugotovitev obsega pripadajočega zemljišča. Pri tem se za evidentiranje sprememb v zemljiškem katastru in katastru stavb, ki jih v postopku po ZVEtL-1 zahteva sodišče, uporabljajo določbe predpisov, ki urejajo evidentiranje nepremičnin, torej ZKN in Pravilnik o vodenju podatkov katastra nepremičnin (Pravilnik)⁴. Ko sodišče ugotovi, da je strokovna podlaga, ki jo je pripravil sodni izvedenec oziroma namesto njega oseba, ki izpolnjuje pogoje za pripravo strokovne podlage po predpisih, ki urejajo evidentiranje nepremičnin (drugi odstavek 13. člena ZVEtL-1), primerna, o tem izda sklep in zagotovi izvedbo evidentiranja sprememb v zemljiškem katastru in katastru stavb (šesti odstavek 13. člena ZVEtL-1). Predmet pritožbe zoper tak sklep je lahko zgolj okoliščina, ali je strokovna podlaga, ki jo je v tem postopku izdelal sodni izvedenec primerna strokovna podlaga za izvedbo katastrskega vpisa oziroma da je strokovna podlaga v nasprotju z določili ZKN, Pravilnika in s standardi ter pravili geodetske stroke. Pritožnika izpodbijata sklep iz šestega odstavka 13. člena ZVEtL-1, njune pritožbene navedbe pa se nanašajo na pravno pripadnost posameznih delov stavbe in njihovo uporabo. Glede na navedeno to pri odločanju o izpodbijanem sklepu in v tej fazi postopka ni relevantno. Gre za dejstva, ki bodo, kot je pravilno opozorilo sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu, presojana v nadaljnji fazi postopka pri sprejemu končne odločitve. V tej se bo sodišče po proučitvi navedb vseh udeležencev in presoji celotnega dokaznega gradiva opredelilo do vsebinskih pripomb povezanih s pravno pripadnostjo posameznih delov obravnavane nepremičnine.

7Sklep sodišča prve stopnje je glede na navedeno pravilen, pritožbi drugega in tretjega nasprotnega udeleženca pa neutemeljeni in ju je bilo treba zavrniti ter izpodbijani sklep potrditi (2. točka 365. člena Zakona o pravdnem postopku, ZPP, v zvezi s 3. členom ZVEtL-1 in 42. členom Zakona o nepravdnem postopku, ZNP-1).

¹ Ur. l. RS, št. 34/2017.
² Ur. l. RS, št. 54/21.
³ Ur. l. RS, št. 58/3 in nadaljnji.
⁴ Ur. l. RS, št. 41/22.