VSC Sklep Cp 326/2023

I. Pritožbi se ugodi in se sklep sodišča prve stopnje razveljavi ter zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

II. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

1Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom v I. točki izreka odločilo, da se nepremičnine ID znak: parcela ... *131, parcela ... *132, parcela ... 826, parcela ... 827, parcela ... 828, parcela ... 829, parcela ... 830, parcela ... 831/1, parcela ... 831/2, parcela ... 832/5, parcela ... 835/1, parcela ... 835/4, parcela ... 836/1, parcela ... 836/2, parcela ... 837/1, parcela ... 837/2, parcela ... 838/1, parcela ... 838/2, parcela ... 839, parcela ... 840, parcela ... 841, parcela ... 842, parcela ... 843, parcela ... 844/1, parcela ... 844/16, parcela ... 844/2 in parcela ... 844/4, katerih solastnica je predlagateljica do 1/2 celote in katerih solastnik je nasprotni udeleženec do 1/2 celote, razdelijo tako, da: a) se na podlagi Izvida in Elaborata za evidentiranje sprememb v katastru nepremičnin na podlagi sodne odločbe z dne 10.12. 2022 in na podlagi Odgovora na pripombe predlagateljice na elaborat delitve solastnine z dne 20. 2. 2023, ki ju je izdelal A. A., sodni izvedenec za geodezijo, ukine nepremičnina ID znak: parcela ... 828 in nastaneta novi nepremičnini ID znak: parcela ... 828/7 in parcela ... 828/8; b) pri nepremičnini ID znak: parcela ... 828/8 do celote in pri nepremičninah ID znak: parcela ... 841, pri deležu do 1/2, parcela ... 842, pri deležu do 1/2, parcela ... 843, pri deležu do 1/2, parcela ... 844/1, pri deležu do 1/2, parcela ... 844/16, pri deležu do 1/2 in parcela ... 844/2, pri deležu do 1/2, se vpiše lastninska pravica v korist predlagateljice do celote; c) pri nepremičnini ID znak: parcela ... 828/7 do celote in pri nepremičninah ID znak: parcela ... *131, pri deležu do 1/2, parcela ... *132, pri deležu do 1/2, parcela ... 826, pri deležu do 1/2, parcela ... 827, pri deležu do 1/2, parcela ... 829, pri deležu do 1/2, parcela ... 830, pri deležu do 1/2, parcela ... 831/1, pri deležu do 1/2, parcela ... 831/2, pri deležu do 1/2, parcela ... 832/5, pri deležu do 1/2, parcela ... 835/1, pri deležu do 1/2, parcela ... 835/4, pri deležu do 1/2, parcela ... 836/1, pri deležu do 1/2, parcela ... 836/2, pri deležu do 1/2, parcela ... 837/1, pri deležu do 1/2, parcela ... 837/2, pri deležu do 1/2, parcela ... 838/1, pri deležu do 1/2, parcela ... 838/2, pri deležu do 1/2, parcela ... 839, pri deležu do 1/2, parcela ... 840, pri deležu do 1/2 in parcela ... 844/4, pri deležu do 1/2, se vpiše lastninska pravica v korist nasprotnega udeleženca do celote; in odločilo da sta sestavni del tega sklepa Izvid in Elaborat za evidentiranje sprememb v katastru nepremičnin na podlagi sodne odločbe z dne 10. 12. 2022, z dodatkom - Soglasjem s potekom meje, ki ga je podala Direkcija Republike Slovenije za vode z dne 9. 12. 2022 in Odgovor na pripombe predlagateljice na elaborat delitve solastnine z dne 20. 2. 2023, ki ju je izdelal A. A. sodni izvedenec za geodezijo.

V II. točki izreka izpodbijanega sklepa je sodišče prve stopnje odločilo, da se ustanovi stvarna služnost hoje in vožnje z vsemi vozili za potrebe nepremičnin ID znak: parcela ... 828/7, v celoti v lasti nasprotnega udeleženca, in parcela ... 828/8, v celoti v lasti predlagateljice, od kategorizirane javne ceste preko nepremičnine ID znak: ... 827 in ... 829, ki bosta po delitvi v celoti v lasti nasprotnega udeleženca, ter preko nepremičnine ID znak: ... 828/8, ki bo po delitvi v celoti v lasti predlagateljice, in sicer v delu, v katerem v naravi že obstaja dovozna pot do stanovanjskih hiš in služi obema deloma stavbnih nepremičnin, v približni površini 60 m2 in dolžini 13 m, katere potek je razviden iz slike št. 28 sodne izvedenke za gradbeništvo B. B., na strani 22 njenega Izvedeniškega mnenja o možnosti fizične delitve ocenjevanih nepremičnin z dne 31. 1. 2020. Odločilo je, da je sestavni del tega sklepa slika št. 28 sodne izvedenke za gradbeništvo B. B. na strani 22 Izvedeniškega mnenja z dne 31. 1. 2020.

V III., IV. in V. točki izreka sklepa pa je sodišče odločilo o stroških postopka: da je predlagateljica dolžna nasprotnemu udeležencu plačati razliko v vrednosti njegovega solastniškega deleža na nepremičninah po delitvi v znesku 73,00 EUR, in sicer najkasneje v 30. dneh po pravnomočnosti tega sklepa; da skupni stroški tega nepravdnega postopka znašajo 4.324,88 EUR (sodna taksa v znesku 1.267,20 EUR in stroški izvedencev po pravnomočnih sklepih), in po ugotovitvi, da so bili skupni stroški v celoti založeni s strani predlagateljice, nasprotnemu udeležencu naložilo, da je dolžan povrniti predlagateljici 1/2 skupnih stroškov tega nepravdnega postopka in sicer v znesku 2.162,44 EUR najkasneje v roku 30 dni po pravnomočnosti tega sklepa; ter da vsak udeleženec krije svoje posebne stroške tega nepravdnega postopka.

2Predlagateljica se je zoper sklep pritožila zaradi bistvene kršitve določil postopka, napačne ugotovitve dejanskega stanja in kršitve materialnega predpisa. Sodišču očita, da ni odločilo o celotnem predmetu delitve, saj ni odločilo o premičninah, ki so bile na posestvu in so namenjene rabi nepremičnin, ne strinja pa se tudi z samo vsebino delitve solastnine in zaključki sodišča. Nadalje graja, da je napačno uporabilo 70. člen Stvarnopravnega zakonika (SPZ), ker ni upoštevalo določbe zakona, da mora sodišče odločiti o načinu delitve tako, da dobijo solastniki v naravi tiste del stvari, za katerega izkažejo upravičen interes. Sodniki prepuščajo odločitev izvedencem. Sodišče ni naložilo izvedencem, naj opravijo cenitev posestva, ampak je hkrati izvedencem naložilo, naj pripravijo predlog delitve. Navaja, da je sodišče neutemeljeno zapisalo, da predlagateljica ni imela pripomb na izvedensko delo izvedencev, saj je imela pripombo na delo vseh treh izvedencev. Res je, da se pri delitvi premoženja vložki v nepremičnino ne upoštevajo, ker gre za obligacijski zahtevek, mora pa vsaka stranka dobiti enakovredni del nepremičnine, pri čemer pojem enakovrednosti ni bil opredeljen zgolj z vrednostjo, temveč tudi s stanjem v naravi. Predlagateljica pojasnjuje, da so običajno sodniki šli na teren z izvedenci in geodeti in so se kmetije delila na kraju samem, kjer se je sodnik prepričal o stanju nepremičnine, ki jo je delil. Zato so se kmetijska in gozdna zemljišča delila tako, da je vsak solastnik prejel del premoženja, ki je po kakovosti in kulturi ustrezal drugemu delu, ki ga je dobil solastnik. Na ta način se je vzpostavljajo ravnovesje in če je bilo potrebno, se je delitev nepremičnin odredila takoj na kraju samem, ocenitve pa so se opravljale na koncu. Takšen način delitve pa je danes redkost, ker sodniki prepuščajo odločitev izvedencem. Ti opravijo računsko delitev, torej matematično delitev, ki pa ni skladna z namenom delitve po drugem odstavku 70. člena SPZ. Izvedenka kmetijske stroke je izpovedala, da so izvedenci opravili matematično delitev, da ni bila opravljena delitev glede na kulturo posameznih nepremičnin in potrdila, da si s predlagano delitvijo predlagateljica na zemljiščih, ki so ji dodeljena, ne more urediti niti vrta. Predlagateljica se je upirala in trdila, da je delitev, ki so jo opravili izvedenci, nepoštena in ni skladna z dejansko vrednostjo nepremičnin: na ravnini na njivi lahko gojiš različne njivske kulture, česar na strmem, z grmovjem poraslem zemljišču ne moreš. Odgovor izvedenke pa je bil, da lahko rediš drobnico. V zvezi s tem predlagateljica navaja, da potrebuješ za rejo živali, tudi drobnice, hlev, ki pa po tej delitvi pripade nasprotnemu udeležencu. Izvedenci so predlagateljici dodelili gozd, ki ga je nasprotni udeleženec z D. v celoti izsekal. Predlagateljica nadalje navaja, da je C. C. bil več let pred smrtjo odvisen od tuje pomoči in je živel pri predlagateljici, zato so neresnične trditve nasprotnega udeleženca o sečnjah za potrebe ogrevanja. Če bi sodišče skrbno prebralo izvedensko mnenje izvedenca gozdarske stroke oziroma če bi opravilo ogled na kraju samem, bi lahko ugotovilo, da se ni sekalo lesa za drva, temveč les za prodajo. Smreke in bori se namreč ne uporabljajo za kurjavo. Sodišče je še dodatno oškodovalo predlagateljico, ker je povsem povzelo predlog izvedencev oz. cenilcev in predlagateljici dodelilo najbolj izsekan gozd, ki ga dolga leta naprej sploh ne bo mogla izkoriščati, nasprotnemu udeležencu pa je dodelilo najboljša gozdna zemljišče. Dodelilo mu je tudi najboljša kmetijska zemljišča v dolini oziroma ravnini, kjer je mogoče gojiti različne kulture, predlagateljici pa je dodelilo zemljišče ob potoku (pri stanovanjski hiši), kjer velja poseben pravni režim. Odločitev sodišča je zelo nepoštena. Da je sodišče povsem povzelo predlog izvedencev, dokazuje tudi minimalna razlika v vrednosti 73,00 EUR. Ta razlika potrjuje zgolj matematični pristop k delitvi, ki omogoča v praksi zlorabe in oškodovanja, kot je to v konkretnem primeru. Predlagateljica smiselno navaja, da ji je bilo dodeljeno zemljišče (z grmovjem poraščena brežina),ki ji predstavlja breme, nasprotnemu udeležencu pa najboljše kmetijsko zemljišče, ki mu bo v bodoče (ne samo po matematični vrednosti), ampak po dohodkovni vrednosti ustvarjalo prihodek, korist. Nadalje navaja, da izvedenka gradbene stroke ni ocenila stroškov, ki bodo nastali z legalizacijo nove stanovanjske hiše. Če je uporabila stroškovno metodo, kot je navedla, bi morala ovrednotiti tudi stroške legalizacije: stroške degradacije prostora, stroške izdelave projektov, soglasij, strošek pridobitve gradbenega dovoljenja. Vsa mnenja so izdelana na škodo predlagateljice in so zanjo nesprejemljiva. Kljub upiranju predlagateljice, da predlagana delitev ni poštena, je sodišče v celoti potrdilo odločitev, ki so jo sprejeli izvedenci. Predlagateljica še navaja, da ni predložila računov (ima jih za 18.000,00 EUR) v zvezi z vložki v stanovanjsko hišo, ker je pomembno povečanje vrednosti nepremičnine, kar pa je stvar izvedenke gradbene stroke. Izvedenka bi lahko ocenila povečanje vrednosti nepremičnine zaradi vložka predlagateljice, ki je bil viden ob ogledu na kraju samem. Novih izvedencev oziroma cenilcev pa ni predlagala iz stroškovnega vidika. Če je sodišče slepo sledilo izvedencem, je to hudo narobe, ker potem ne gre za izvedensko mnenje kot enega izmed dokazov v sodnem postopku, ampak gre za odločitev. Enako je bilo z izvedencem geodetske stroke. Ne gre za nestrokovnost dela tega izvedenca, ampak za to, kakšno nalogo dobi izvedenec in kdo je tisti, ki odloča, kako se bo delilo. Nadalje predlagateljica sodišču očita, da se sploh ni opredelilo, zakaj šteje upravičnejši interes, da dobi nasprotni udeleženec kmetijska zemljišča. Navaja, da sodišče očitno ni opravilo delitve med sedanjima solastnikoma, saj E. E. sploh ne obdeluje zemljišča, niti ne živi v hiši. Sodišču očita, da se ni opredelilo do spremenjenega predloga predlagateljice, da se ji dodeli stara hiša z gospodarskim poslopjem ter tista zemljišča, ki so jih izvedenci namenili nasprotnemu udeležencu, zato takšne odločitve ni mogoče preizkusiti. Sodišče je zapisalo, da so njegovi preživljalci obdelovali kmetijska zemljišča. Če bi predlagateljica vedela, v kakšno smer razmišlja sodišče, bi predlagala zaslišanje prič, ki bi povedale, da je bila predlagateljica tista, ki je obdelovala kmetijske površine, ko je bil še živ C. C. in tudi še nekaj časa po njegovi smrti, dokler ji D. niso pričeli odvažati kmetijsko mehanizacijo in kmetijsko orodje ter traktor. Nedopustno je, da je sodišče tiste, ki so doslej izkoriščali E. E. in izsekali gozdove, še nagradilo z najboljšimi kmetijskimi zemljišči. Zato odločitev sodišča ni poštena in ni skladna z drugim odstavkom 70. člena SPZ. Zaenkrat je solastnik še E. E., ki pa ne obdeluje nobenih zemljišč. Predlagateljica trdi, da je stališče sodišča pod 46. točko obrazložitve v dejanskem in materialnem pogledu napačno; tudi glede domneve lastništva premičnin. Svoj sklep sodišče napačno razlaga, saj ni logično, da bi nasprotni udeleženec zatrjeval solastnino, kar bi bilo za sodišče sporno, sedaj pa mu je podelilo izključno lastnino. Odločitev sodišča ni logična in sama s seboj v nasprotju. V nadaljevanju pritožbe predlagateljica navaja, da drži zapis sodišča, da poteka meja med objektoma po sredini. Gre samo za mejo med objektoma, ne pa v nadaljevanju. Smiselna bi bila meja do tromeje, kjer bi predlagateljica po prvem predlogu dobila vsaj nekaj obdelovalnega zemljišča. Če se upošteva zemljišče na vsaki strani objektov, je na strani stare hiše še veliko kmetijskega zemljišča z gospodarskim objektom, medtem ko je na drugi strani nove stanovanjske hiše (katere gradnja je v zelo slabem stanju) območje potoka, zato tega zemljišča ni mogoče uporabiti ne kot kmetijsko ne kot stavbno zemljišče. Meni, da bi moralo sodišče ravno zato, ker ni bil dosežem drugačen način delitve, odigrati svojo pomembno vlogo, saj gre za delitev, ki ima daljnosežne posledice. Pri sporni delitvi predlagateljica obstoječega objekta ne more niti dozidati (na eni strani ima staro hišo, na drugi potok) niti nadzidati, ker ji tega ne omogoča sedanja gradnja temeljev, niti nima nobenih obdelovalnih površin. Dodeljen ji je izsekan gozd in porasla strmina. Nasprotni udeleženec pa si lahko na svojem delu zgradi grad, ker mu obsežnost in lokacija dodeljenih zemljišč to omogoča. Ima najboljša kmetijska zemljišča in ima najboljše gozdove, kar je še ostalo. Predlagateljica meni, da delitev ni niti poštena niti pravična, in še še izpostavlja, da cesta poteka pretežno po zemljišču predlagateljice. Sodišče zmotno razlaga pojem kategoriziranih poti, ker kategorizacija ne pomeni javnosti poti oz. njene uporabe. Še vedno gre za zasebno lastnino, ki pa je ni mogoče kar tako razlastiti. Za razlastitev morajo biti izpolnjeni še drugi materialni pogoji, katerim pa zgolj kategorizacija ne zadosti. Sodišču očita tudi, da ni obrazložilo razlike v vrednosti, kar je postopkovna kršitev. Predlagateljica nasprotuje tudi odločitvi o stroških postopka, ker sodišče ni zajelo vseh plačil, ki jih je založila predlagateljica. Predlaga, da se pritožbi ugodi, sklep razveljavi ter zadeva vrne prvostopenjskemu sodišču v ponovno obravnavo, stroške pritožbe pa šteje kot nadaljnje stroške postopka.

3Nasprotni udeleženec na pritožbo ni odgovoril.

4Pritožba je utemeljena.

5Sodišče druge stopnje je preizkusilo sklep sodišča prve stopnje v mejah razlogov, ki so navedeni v pritožbi, pri tem pa pazilo po uradni dolžnosti na bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 1., 2., 3., 6., 7., 11. točke, razen glede obstoja in pravilnosti pooblastila za postopek pred sodiščem prve stopnje, ter 12. in 14. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) in na pravilno uporabo materialnega prava (drugi odstavek 350. člena v zvezi s 366. členom ZPP in 37. členom Zakona o nepravdnem postopku - ZNP¹).

6Pravno podlago v tej nepravdni zadevi predstavlja drugi odstavek 70. člena SPZ. Le-ta določa, da v primeru, če se solastniki ne morejo sporazumeti, odloči o načinu delitve sodišče v nepravdnem postopku tako, da solastniki dobijo v naravi tisti del stvari, za katerega izkažejo upravičen interes. Zato mora sodišče, če se solastniki ne sporazumejo o načinu delitve, raziskati in oceniti ter v sklepu o fizični delitvi nepremičnine obrazložiti, kateri izmed solastnikov je izkazal upravičen interes za posamezni del, ki ga prejme na osnovi delitve.

7Kot izhaja iz podatkov v spisu, predlagateljica v predlogu zaradi delitve solastnine ni predlagala delitve premičnin. Nasprotni udeleženec je sicer v odgovoru na predlog navajal, da predmet delitve niso zgolj nepremičnine, ampak tudi številne premičnine, ki so tako ali drugače povezane z domačijo in večino katerih da ima v posesti predlagateljica, določene pa poseduje tudi sam. Navajal je, da je k vrednosti nepremičnin potrebno prišteti tudi vrednosti premičnin in da je ob upoštevanju vrednosti nepremičnin in premičnin ponujeni znesek 30.000 EUR za 1/2 domačije prenizek zanj; pripravljen pa je prepustiti svojo polovico premoženja predlagateljici proti plačilu 50.000 EUR. Kljub takim navedbam pa je predlagal, da v kolikor predlagateljica ne pristane na plačilo zneska 50.000 EUR, sodišče razdeli nepremičnine (in torej ni predlagal delitve premičnin). Predlagateljica je v odgovoru na vlogo nasprotnega udeleženca navajala, da niso resnične trditve, da sta nepravdni stranki solastnika premičnega premoženja, in da je premoženje, ki je obsegalo premičnine, v zapuščinskem postopku po C. C. dedoval nasprotni udeleženec, sama pa je od C. C. dobila v last nepremičnine. Sodišče prve stopnje je s sklepom z dne 22. 11. 2018 napotilo nasprotnega udeleženca na pravdo zaradi ugotovitve, da so solastno premoženje tudi premičnine, povezane z domačijo: traktor IMT 533, kosilnica BCS, gozdarska vitla, hidravlični cepilec, varilni aparat CO2, električni varilni aparat, kotel za žganjekuho, osebno vozilo Yugo Koral 45, motorno kolo APN 4, motorna žaga Stihl, motorna žaga Jonsered, brusilnik, traktorska prikolica in puhalnik za seno. Pravico nasprotnega udeleženca je štelo za manj verjetno, saj je ugotovilo, da je bil edini dedič po pokojnem C. C. in da je med drugim podedoval tudi premičnine, kot so navedene v I.1. točki izreka sklepa o dedovanju D 180/2017 z dne 13. 2. 2018. Nasprotni udeleženec tožbe ni vložil, zato je sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu glede na podatke v spisu pravilno zaključilo, da velja, da zgoraj navedene premičnine niso predmet tega postopka. Predlagateljica konkretizirano ne izpodbija zaključka v izpodbijanem sklepu, da premičnine ne morejo biti predmet tega postopka tudi zato, ker jih na kmetiji več ni, saj je sama navedla, da so D. iz te kmetije pobrali stroje in traktorje, ki so ključni za kmetijsko obdelavo. Glede na obrazloženo, tudi če je pritrditi pritožnici, da je solastninsko pravico na pritiklinah pridobila na podlagi pogodbe o dosmrtnem preživljanju, sodišče prve stopnje ni kršilo določb postopka, ker ni odločilo tudi o delitvi premičnin, ki so bile navedene v izreku napotitvenega sklepa.

8Zapis v 19. točki obrazložitve izpodbijanega sklepa, da predlagateljica v tem postopku ne more izpodbijati odločitve zapuščinskega sodišča, predstavlja povzetek navedbe nasprotnega udeleženca in ne stališča oziroma odločitve sodišča, zato ni utemeljen pritožbeni očitek, da sodišče te svoje odločitve ni utemeljilo. Sodišče prve stopnje je v 40. točki povzelo izpovedbo predlagateljice na zadnjem naroku, zato niso razumljive in iz tega razloga ne terjajo odgovora pritožbene navedbe predlagateljice, da so nepomembne trditve o elektriki, ki jih sodišče povzema pod točko 40, ker je vse, kar je zapisano za preprečevanje uporabe elektrike, neresnično.

9Predlagateljica v pritožbi ponavlja svoje navedbe, podane v postopku na prvi stopnji, da so v predmetni zadevi odločali izvedenci namesto sodišča. Na enake očitke je odgovorilo predlagateljici že sodišče prve stopnje v 47. točki obrazložitve izpodbijanega sklepa. Pritožbeno sodišče se strinja s prvostopenjskim, da so ti očitki neutemeljeni, zato pritožbene očitke zavrača z enakimi razlogi, kot jih je navedlo sodišče prve stopnje. Le-teh v izogib ponavljanju ne povzema in se povsem sklicuje na obrazložitev prvostopenjskega sodišča.

10Ne drži niti pritožbeni očitek, da je sodišče neutemeljeno zapisalo, da predlagateljica ni imela pripomb na izvedensko mnenje. Sodišče prve stopnje ni zapisalo, da predlagateljica ni imela pripomb na izvedensko mnenje. Da je predlagateljica imela pripombe, izhaja iz same vsebine obrazložitve izpodbijanega sklepa, nedvoumno tudi iz 44. točke obrazložitve, da je cenitve vseh treh cenilcev z njihovimi odgovori in pojasnili na pripombe predlagateljice sodišče štelo za strokovne in popolne in je zato nanje oprlo odločitev glede vrednosti solastnih nepremičnin udeležencev. Prav tako pa je, skladno s podatki v spisu, navedlo, da predlagateljica ni predlagala, da naj sodišče določi druge cenilce. Ne drži niti pritožbena navedba, da je zato, ker o delitvi ni dejansko odločalo sodišče, neutemeljen očitek sodišča, da na dopolnjena mnenja predlagateljica ni imela pripomb. Obrazložitev izpodbijanega sklepa namreč slednjega očitka oziroma ugotovitve ne vsebuje.

11Ne drži, da izvedenka oziroma cenilka gradbene stroke ni ocenila stroškov, ki bodo nastali z legalizacijo nove stanovanjske hiše, saj je pojasnila, kot je povzelo sodišče prve stopnje v 15. in 22. točki obrazložitve izpodbijanega sklepa, da so ti stroški upoštevani v oceni o funkcionalnem zastaranju stavb v višini 20 % sedanje vrednosti in da stroškov postopka legalizacije ni mogoče vnaprej natančno opredeliti.

12Predlagateljica neutemeljeno izraža nestrinjanje z obrazložitvijo sodišča, da v tem postopku ne more uveljavljati vlaganj v solastno nepremičnino in s tem večjega deleža na nepremičnini, na kateri stoji stanovanjska hiša. Kot je obrazložilo sodišče prve stopnje, je bila predlagateljica napotena na pravdo zaradi ugotovitve, da ima izključno lastninsko pravico oziroma večji solastninski delež na nepremičnini ID znak: parcela ... 828, ki je sedaj v lasti udeležencev vsakega do 1/2, a tožbe ni vložila. Zato je utemeljeno zaključilo, da velja, da imata z nasprotnim udeležencem na vseh solastnih nepremičninah enaka deleža, kot izkazujejo podatki zemljiške knjige. Pravilno je tudi obrazložilo, da morebitna vlaganja v nepremičnino, ki nimajo vpliva na solastninski delež predlagateljice, niso stvar tega nepravdnega postopka. Zato so neutemeljene pritožbene navedbe, da bi izvedenka gradbene stroke lahko ocenila povečanje njene vrednosti zaradi vložka predlagateljice, ki je bil viden ob ogledu na kraju samem. Na pravilnost gornjega zaključka sodišča prve stopnje tudi ne vpliva, da predlagateljica ni predlagala angažiranja novih izvedencev oziroma cenilcev iz stroškovnega vidika.

13Ne drži, da se sodišče sploh ni opredelilo, zakaj šteje upravičnejši interes (močnejši interes), da dobi E. E. kmetijska zemljišča. Sodišče prve stopnje je v 44. točki obrazložitve navedlo, da to, da so preživljalci nasprotnega udeleženca po pogodbi o dosmrtnem preživljanju (D.) kmetijske površine (ravninske dele nepremičnin) že obdelovali, dokler jim ni predlagateljica tega prepovedala, kaže na upravičen interes nasprotnega udeleženca po pridobitvi teh kmetijskih zemljišč. Pritožbeno sodišče pritrjuje pritožnici, da nasprotni udeleženec (sam) sploh ne obdeluje zemljišča, niti ne živi v hiši. Glede na podatke v spisu pa nasprotni udeleženec v postopku niti ni zatrjeval (utemeljeval) upravičenega interesa po pridobitvi teh kmetijskih zemljišč². Sodišče prve stopnje je tako samo, brez trditev nasprotnega udeleženca, zaključilo, da je nasprotni udeleženec izkazal upravičen interes, da dobi v naravi zgoraj navedene kmetijske površine v ravninskem delu³. Zato predlagateljica v pritožbi utemeljeno navaja, da če bi vedela, v kakšno smer razmišlja sodišče, bi predlagala zaslišanje prič, ki bi povedale, da je bila predlagateljica tista, ki je obdelovala kmetijske površine, ko je bil še živ C. C. in tudi še nekaj časa po njegovi smrti, dokler ji D. niso pričeli odvažati kmetijsko mehanizacijo in kmetijsko orodje ter traktor. Smiselno torej zatrjuje, da bi tudi sama lahko izkazala upravičen interes. Navedeno utemeljuje sklep, da sodišče prve stopnje ni pravilno uporabilo drugega odstavka 70. člena SPZ, saj ni v celosti ugotavljalo, ali imata udeleženca postopka upravičen interes po pridobitvi navedenih kmetijskih zemljišč. Glede na to, da udeleženca postopka nista podala ustreznih navedb o upravičenem interesu, bi ju moralo najprej sodišče k temu pozvati v okviru materialnoprocesnega vodstva. Tudi zaradi navedenega, ko ni bilo pravilno upoštevano določilo drugega odstavka 70. člena SPZ, je (ob tem, ko predlog predlagateljice ni bil, da se ji dodeli v izključno last velik del najboljših kmetijskih zemljišč, kar izkazuje tudi prikaz parcel z osnutkom parcelacije -1 na l. št. 235, na katerem šifriran del predstavlja le manjši del teh parcel) zmoten oziroma vsaj preuranjen zaključek, da je zato, ker je predlagateljica dobila že stavbo veliko višje vrednosti kot so vrednosti stavb, ki ju je prejel v izključno last nasprotni udeleženec, bilo nemogoče ugoditi njenemu predlogu, da bi poleg stanovanjske hiše večje vrednosti prejela v izključno last še velik del najboljših kmetijskih zemljišč.

14Utemeljeno predlagateljica tudi navaja, da se sodišče ni opredelilo do njenega spremenjenega predloga, da se ji dodeli stara hiša z gospodarskim poslopjem ter tista zemljišča, ki so jih izvedenci namenili nasprotnemu udeležencu, s čimer smiselno uveljavlja bistveno postopkovno kršitev po 8. točki drugega odstavka 339. člena ZPP. Sodišče prve stopnje je v 36. točki obrazložitve izpodbijanega sklepa povzelo navedbe predlagateljice na zadnjem naroku 17. 4. 2023. Kot je razvidno iz tega povzetka, je predlagateljica med drugim navajala, da elaborat, ki ga je izdelal izvedenec A. A. s strokovnega vidika ni napačen, da pa še vedno ni res, da bi elaborat ustrezal dogovoru nepravdnih strank na kraju samem, saj bi se predlagateljica strinjala, v kolikor bi šla meja v ravni liniji od nekje sredine prostora med objektoma pa naravnost do tromeje na vzhodni strani⁴; da ima predlagateljica pravico, da postavi zahtevek glede delitve solastnine, ki ne bo samo vrednostna, ampak hkrati tudi pravična in da ta pravica seveda izhaja iz gospodarne rabe zemljišč in dohodkovnega vidika ter da je ne bo nobena izvedenka prepričala, da je strmo grmičevje dohodkovno enakovredno nižinskim parcelam, ki dolgoročno ustvarjajo dohodek za kmetijo. Zato je predlagateljica na zadnjem naroku predlagala, da se ji dodelijo tiste nepremičnine in zemljišča, ki bi po predlogu izvedencev pripadale nasprotnemu udeležencu, nasprotnemu udeležencu pa se naj dodelijo zemljišča in novejša hiša, ki bi po predlogu izvedencev pripadala predlagateljici. Sodišče prve stopnje se do navedb in predloga predlagateljice, kateremu je nasprotni udeleženec nasprotoval, ni opredelilo. S tem je bila predlagateljici kršena pravica do izjavljanja. Pravica stranke do izjavljanja namreč vključuje tudi dolžnost sodišča do opredelitve do strankinih navedb.

15Glede na navedeno in glede na to, da je izvedenka kmetijske stroke izpovedala, kot izpostavlja pritožba, da so izvedenci opravili matematično delitev in da ni bila opravljena delitev glede na kulturo posameznih nepremičnin, ter potrdila, da si s predlagano delitvijo predlagateljica na zemljiščih, ki so ji dodeljena, ne more urediti niti vrta, predlagateljica, ki je interes za to, da pridobi tudi vsaj del kmetijskih zemljišč v ravninskem delu, ki jih je mogoče obdelovati, v postopku nedvomno izrazila⁵, upravičeno v pritožbi trdi, da odločitev sodišča ni skladna z drugim odstavkom 70. člena SPZ. Sodišče si mora v postopku za delitev nepremičnin v solasti pri sodni delitvi prizadevati, da se čim bolj približa volji lastnikov, in šele, če ni mogoče upoštevati vseh nasprotujočih si interesov, izvrši delitev po lastni oceni, glede na vse okoliščine primera. Glede na vse zgoraj obrazloženo se pritožbeno sodišče ne more strinjati s prvostopenjskim, da ni imelo razloga, da bi opravilo delitev solastnih nepremičnin drugače, kot je bila predstavljena v predlogu delitve izvedenke kmetijske stroke, ob upoštevanju elaborata izvedenca A. A. Dvom o tem poraja že dejstvo, da je izvedencu geodetske stroke naročilo, da izdela dve varianti delitve: eno, kot jo je pripravila izvedenka kmetijske stroke, in drugo, kot je predlagala predlagateljica, in sicer da bi pridobila še del zemljišča, ki bi bil primeren za vrt oziroma njivo. Odločitev, po kateri predlagateljica na podlagi dodeljenih ji parcel nima zemljišča za optimalno vzpostavitev vrta za samooskrbo (kot je navedla sama izvedenka kmetijske stroke in je povzelo sodišče prve stopnje v 26. točki), tudi po oceni pritožbenega sodišča tako ne temelji na pravilni uporabi drugega odstavka, 70. člena SPZ, to pa tudi zato, ker takšna delitev, kot je predlagateljica utemeljeno že navajala v postopku na prvi stopnji, ni pravična niti z dohodkovnega vidika.

16Pritožbeno sodišče je zato utemeljeni pritožbi predlagateljice ugodilo, sklep sodišča prve stopnje razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek (3. točka 365. člena v zvezi s 37. členom ZNP). Glede na naravo stvari in okoliščine primera ne more samo dopolniti postopka, saj bi s tem, ko bi prvič samo ugotavljalo pravnorelevantna dejstva oziroma se opredeljevalo do navedb udeležencev bila udeležencem odvzeta ustavna pravica do pritožbe. Dopolnitev postopka na prvi stopnji je tudi bolj ekonomična. Razveljavitev sklepa in vrnitev zadeve v nov postopek sodišču prve stopnje pa tudi ne bo povzročilo hujše strankine pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja, saj bo moralo sodišče prve stopnje narok takoj razpisati in odpraviti pomanjkljivosti v zgoraj nakazani smeri, po potrebi z izvedbo oziroma s ponovitvijo izvedenih dokazov ter ponovno odločiti v zadevi. V primeru, da bo potrebno pri ponovnem odločanju ustanoviti stvarno služnost hoje in vožnje za potrebe določenih nepremičnin, pa bo moralo pri tej odločitvi, kar v sedaj izpodbijanem sklepu ni bilo upoštevano, upoštevati, da služnost na lastni stvari ni mogoča (210. člen SPZ).

17Pritožbeno sodišče je odločitev o stroških pritožbenega postopka skladno z določbo tretjega odstavka 165. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP pridržalo za končno odločbo.

PRAVNI POUK:

Zoper ta sklep je dovoljena pritožba. Vloži se pri sodišču prve stopnje v 15 dneh od prejema pisnega odpravka te odločbe, v zadostnem številu izvodov za sodišče in nasprotno stranko. Obsegati mora navedbo sklepa, zoper katerega se vlaga, izjavo, da se izpodbija, pritožbene razloge in podpis pritožnika (tretji odstavek 343. člena ZPP). Če pritožba ni razumljiva ali ne vsebuje vsega, kar je treba, da bi se lahko obravnavala, jo sodišče zavrže, ne da bi pozivalo vložnika, naj jo popravi ali dopolni. Ob vložitvi pritožbe mora biti plačana sodna taksa, če je predpisana. Če ta ni plačana niti v roku, ki ga določi sodišče v nalogu za njeno plačilo, in tudi niso podani pogoji za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodnih taks, se šteje, da je pritožba umaknjena. Če pritožbo vloži pooblaščenec, je ta lahko samo odvetnik ali druga oseba, ki je opravila pravniški državni izpit.

Sklep se sme izpodbijati samo iz razloga, da je sodišče druge stopnje razveljavilo odločbo sodišča prve stopnje in zadevo vrnilo v novo sojenje, čeprav bi kršitve postopka glede na njeno naravo lahko samo odpravilo ali bi glede na naravo stvari in okoliščine primera lahko samo dopolnilo postopek oziroma odpravilo pomanjkljivosti, ali če bi moralo samo opraviti novo sojenje.

O pritožbi bo odločalo Vrhovno sodišče Republike Slovenije.

¹ Predlog za delitev solastnine je bil vložen 5. 7. 2018, to je pred uveljavitvijo ZNP-1, zato se postopek v skladu z določbo prvega odstavka 216. člena ZNP-1 dokonča po določbah do sedaj veljavnih predpisov. V drugem odstavku tega člena pa je določeno, da če se po uveljavitvi tega zakona v postopkih iz prejšnjega odstavka odločba sodišča prve stopnje razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje, se postopek nadaljuje po tem zakonu.
² Upravičen interes je pravni standard, ki mu mora v konkretnih primerih sodišče določiti vsebino, izhajajoč iz intencije zakona in namena solastne stvari. Vsebina upravičenega interesa se navezuje tudi na namen solastne stvari z vidika uresničevanja gospodarske, socialne in ekološke funkcije lastnine. Omogoča upoštevanje vseh najrazličnejših dejanskih stanj, ki nastajajo pri delitvi stvari tako glede udeležencev delitve kakor glede predmetov delitve, in okoliščin, ki utegnejo biti pomembne pri presoji obravnavanih upravičenih interesov oziroma močnejšega interesa posameznih udeležencev delitve kot na primer poklicno dejavnost, usposobljenost za uporabo določene stvari, lastništvo sosednjih nepremičnin, stanovanjske razmere, osebne potrebe in zanimanja, dosedanji način rabe nepremičnin, ki so predmet delitve. Pri slednjem je sodna praksa zavzela stališče, da v primerih, ko se nepremičnine uporabljajo v nasprotju s solastninskimi deleži (ko je npr. vse solastne nepremičnine do začetka postopka razdružitve uporabljal ali izkoriščal le en solastnik), dosedanji način rabe ne more biti odločilen kriterij za razdelitev.
³ V 39. točki obrazložitve je sodišče povzelo navedbo nasprotnega udeleženca, da imajo ekonomski interes na kmetijskih površinah D.
⁴ Predlagateljica je, kot izhaja iz podatkov v spisu in obrazložitve izpodbijanega sklepa že predhodno v pripombah napisala, da nobena varianta odmere ni skladna s potekom dogovarjanj, kjer je bil postavljen količek in kjer je šla meja nato na tromejo parcel 826, 824/1 in 827, in trdila, da samo takšna meja zagotavlja območju, kateremu bi naj pripadala nova hiša, del obdelovalne zemlje. Predlagateljica bi soglašala z drugo varianto delitve, ki jo je pripravil izvedenec, s tem da poteka meja do tromeje v liniji kot je že opisana. Vlogi z dne 5. 1. 2023 je predlagateljica priložila skico izvedenca A. A., na kateri je z rdečo barvo označila potek meje, ki je bil dogovorjen, ter navedla, da bi samo takšen potek meje bil še sprejemljiv, v nasprotnem primeru bo predlagateljica močno oškodovana in bo podala nasprotni predlog delitve.
⁵ Predlagateljica je tako na naroku 17. 12. 2021 predlagala, da se parcele št. 827, 826 in 829 razdelijo v naravi, s čimer bi dobila od posestva (tudi) del kvalitetnih kmetijskih zemljišč, nasprotni udeleženec pa v tem primeru prejme parcelo 844/16 (23. točka obrazložitve). V vlogi z dne 18. 12. 2021 je vztrajala pri tem stališču in navajala, da gre, kot je povedala izvedenka, za ravninske parcele, ki omogočajo intenzivno kmetijsko obdelavo; da ji dodeljena zemljišča ne omogočajo niti obdelave za osebne potrebe, na primer za vrt, saj je iz ocenitve razvidno, da gre za strma območja od 50 % naklona, do 22 %, kar ne omogoča strojne obdelave zemljišč; na drugi strani pa je nasprotni udeleženec prevzel najboljša kmetijska zemljišča, ki nekatera od njih omogočajo intenzivno kmetijsko obdelavo; da mora biti upoštevana tudi bodoča korist, ki jo ima lastnik od dodeljenega zemljišča in da bi lahko nasprotni udeleženec ustvarjal prihode, predlagateljica pa bi imela breme - strošek; potrebno bi bilo upoštevati dohodek za obdobje vsaj ene generacije (25. točka obrazložitve). Na naroku 25. 3. 2022 pa je izrazila željo, da bi ji pripadal še del parcele, ki je v naravi njiva koruze, ki je sicer predviden za nasprotnega udeleženca.