VSRS Sklep I R 34/2024

Predlog se zavrne.

1Toženec je vložil predlog za delegacijo pristojnosti Okrajnega sodišča v Z. in Višjega sodišča v Z. Tehtnost razloga je utemeljil s tem, da je tožnica kot administratorka zaposlena na Okrožnem sodišču v Z. in ni higienično, da o zadevi odloča njen delodajalec. Navaja, da se tožnica vsakodnevno srečuje oz. sodeluje s sodniki, ki (lahko) o zadevi odločajo, kar utegne povzročiti dvom v korektnost postopka in nepristranskost odločanja. Poleg tega je tožnica v prekrškovnem postopku navajala, da je eno izmed kazenskih sodnic seznanila s svojim položajem in jo spraševala o najprimernejšem postopanju.

2Tožnica je v odgovoru na predlog za delegacijo pristojnosti pojasnila, da je zaposlena kot administratorka pri službi za brezplačno pravno pomoč Okrožnega sodišča v Z. in tako nima nobene povezave z oddelki sodišč v Z., ki obravnavajo sodne zadeve. Prav tako se postopek vodi pred Okrajnim sodiščem v Z., s katerim torej ni v delovnem razmerju, zato prenos pristojnosti ni potreben.

3Predlog ni utemeljen.

4Po določbi 67. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) lahko Vrhovno sodišče na predlog pristojnega sodišča ali stranke določi drugo stvarno pristojno sodišče, če je očitno, da se bo tako laže opravil postopek, ali če so za to drugi tehtni razlogi. Drug tehten razlog je lahko tudi zahteva po objektivni nepristranskosti sodišča, pri kateri gre za vprašanje, ali se po kriteriju razumnega opazovalca v javnosti ustvarja videz, da naj bi vsi sodniki danega sodišča zaradi določene okoliščine ne mogli prosto odločati po svoji vesti.

5Tožnica je zaposlena kot administratorka v službi za brezplačno pravno pomoč Okrožnega sodišča v Z. Tožnica torej ni zaposlena na Okrajnem sodišču v Z., pred katerim je začet predmetni pravdni postopek. Okrajno sodišče v Z. je res organizacijska enota Okrožnega, a to samo po sebi še ni razlog za delegacijo pristojnosti. Iz prakse Vrhovnega sodišča izhaja, da je razlog za prenos pristojnosti bodisi zaposlitev na istem oddelku¹ bodisi zaposlitev na manjšem sodišču, na katerem je manjše število zaposlenih in med njimi večja stopnja povezanosti oziroma (po)znanstva.² Toženec tudi sicer predlog neutemeljeno utemeljuje z okoliščino, da naj bi se tožnica dnevno srečevala s sodniki okrožnega sodišča glede na to, da se postopek vodi pred okrajnim sodiščem. Prav tako pa dnevno srečevanje ne predstavlja takšne stopnje povezanosti oziroma (po)znanstva, ki bi utemeljeval prenos pristojnosti, saj niso zatrjevani globlji, tesnejši ali prijateljski stiki. Tudi iz pavšalne navedbe, da je tožnica o svojem položaju spraševala sodnico iz kazenskega oddelka, ne izhaja, da vsi sodniki okrajnega sodišča ne bi mogli prosto odločati po svoji vesti.

6Toženec v predlogu tudi preuranjeno predlaga delegacijo pristojnosti Višjega sodišča v Z. V tej fazi postopka še ni mogoče vedeti, kako se bo pravdni postopek odvijal na prvi stopnji, še manj, ali bo sploh nastopila potreba za vložitev pravnega sredstva zoper odločitev prvostopenjskega sodišča, o kateri bi moralo odločiti pritožbeno sodišče.

7Ker okoliščine, ki bi vzbujale dvom v nepristranskost, niso podane, je Vrhovno sodišče predlog zavrnilo.

¹ Primerjaj sklep VS RS I R 9/2022, I R 126/2021 in tam navedeno sodno prakso.
² Primerjaj sklep VS RS I R 191/2021 in v njem navedeno sodno prakso.