VSL Sklep III Cp 240/2024

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II. Tožena stranka mora tožeči stranki povrniti stroške pritožbenega postopka v znesku 186,00 EUR v roku 15 dni od prejema tega sklepa, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka paricijskega roka dalje do plačila.

1Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje sklenilo, da se sodnemu izvedencu s strokovnega področja hrupa in vibracij prof. dr. A. A. za opravljeno izvedensko delo odmeri nagrada in nadomestilo za stroške v znesku 15.748,43 EUR, 8,85% prispevek za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (ZPIZ) v višini 1.393,74 EUR ter 0,53% prispevek za obvezno zdravstveno zavarovanje za primer poškodbe pri delu in poklicne bolezni (ZZVZZ-M) v višini 83,47 EUR (I. točka izreka sklepa), da se sodnemu izvedencu nakaže znesek v višini 3.544,59 EUR za povrnitev stroškov družbi B. d. o. o. (II. točka izreka sklepa), da skupen znesek nakazila izvedencu znaša 20.770,23 EUR (III. točka izreka sklepa), da sodni izvedenec ni zavezanec za DDV (IV. točka izreka sklepa) in da finančno računovodska služba sodišča izvrši plačilo skupnega zneska 20.770,23 EUR iz sredstev za brezplačno pravno pomoč Okrožnega sodišča v Ljubljani v roku, ki ga določa Pravilnik o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih (v nadaljevanju Pravilnik) tako, da: neto znesek 19.293,02 EUR nakaže na račun A. A., ki predstavlja seštevek neto zneska stroškovnika in zneska računa za izposojo opreme, 8,5 % prispevek za pokojninsko in invalidsko zavarovanje v znesku 1.393,74 EUR 0,53 % prispevek za nesreče pri delu in poklicne bolezni v znesku 83,47 EUR pa nakaže na ustrezen podračun dajatev (V. točka izreka sklepa).

2S popravim sklepom z dne 6. 12. 2023, ki je postal pravnomočen, je sodišče prve stopnje sklenilo, da se navedeni izpodbijani sklep popravi tako, da se točka II. izreka sklepa pravilno glasi: "C. d. o. o., ..., DŠ: 000, se na podlagi predloženega računa št. 2023614 z dne 17. 11. 2023 na transakcijski račun št. SI56 0400 10049653 125 nakaže 3.544,59 EUR (I.a točka izreka sklepa)", da se točka III. izreka sklepa pravilno glasi: "Sodni izvedenec ni zavezanec za DDV" (I. b točka izreka sklepa), da se točka IV. izreka sklepa pravilno glasi: 'Finančno računovodska služba sodišča izvrši plačilo skupnega zneska 20.770,23 EUR iz sredstev za brezplačno pravno pomoč Okrožnega sodišča v Ljubljani (št. Bpp 3254/2019 z dne 9. 12. 2019) v roku, ki ga določa Pravilnik tako, da: neto znesek 15.748,43 EUR nakaže na transakcijski račun A. A., 8,85 % prispevek za pokojninsko in invalidsko zavarovanje v znesku 1.393,74 EUR in 0,53 % prispevek za nesrečo pri delu in poklicno bolezen v znesku 83,47 EUR pa nakaže na ustrezen podračun dajatev, znesek 3.544,59 EUR nakaže na transakcijski račun št. SI56 000, imetnika: B. d. o. o., ..., DŠ: 000" (I.c točka izreka sklepa) in da se točka V. izreka sklepa črta (I.č točka izreka sklepa).

3Zoper sklep se po pooblaščencu pravočasno pritožuje tožena stranka. Navaja, da je sodni izvedenec v svojem obračunu stroškov izdelave izvedeniškega mnenja med drugim obračunal tudi meritve hrupa na terenu z obdelavo in prikazom rezultatov, ki vključuje tudi poslušanje zvočnih posnetkov, po 2. odstavku 49. člena Pravilnika. Izvedenec je navedeno storitev obračunal za 7 dni x 24 ur po ceni 140 EUR/h, kar znaša 23.520,00 EUR, temu pa je odštel 40 % popust za delo na domu. Končni obračun navedene storitve torej znaša 14.112,00 EUR. Namen priznavanja pravice do povračila materialnih stroškov po 49. členu Pravilnika je v tem, da izvedenec ni prikrajšan zaradi izdelave izvedenskega mnenja, ker je moral iz lastnega žepa nekaj plačati za to, da je lahko izdelal izvedensko mnenje. Materialni stroški za analize, meritve, preiskave in druga opravila, potrebna za izdelavo izvida in mnenja oziroma cenitve, se obračunajo po veljavni ceni poslovnih subjektov, ki te storitve opravljajo, če to ni mogoče, pa v višini, kot se običajno plačuje za take stroške. Sodni izvedenec oziroma sodni cenilec mora za obračun navedenih storitev predložiti račun za opravljene storitve. Če je sodni izvedenec oziroma sodni cenilec storitve opravil z lastnimi sredstvi, mora predložiti vsaj eno ponudbo poslovnega subjekta, ki te storitve opravlja in ni povezan s sodnim izvedencem oziroma sodnim cenilcem, oziroma predložiti druga dokazila, iz katerih je razvidno ustrezno obračunavanje tovrstnih storitev. Sodni izvedenec je svojemu obračunu priložil cenik storitev Univerze v Ljubljani, Fakultete za strojništvo, iz katerega izhaja, da fakulteta za dolgotrajne meritve hrupa na terenu z občasnim nadziranjem operaterja s sprotnim shranjevanjem na računalnik, računa 70,00 EUR/h, ter za obdelavo, analizo in prikaz izmerjenih rezultatov v kabinetu prav tako 70,00 EUR/h. Navedeno pa po mnenju tožene stranke ne opravičuje višine stroškov, ki jih je za meritve hrupa na terenu obračunal izvedenec. Izvedenec je obračunu stroškov priložil še račun B. v znesku 3.544,59 EUR, ki se nanaša na izposojo merilne opreme g. C. C. in izvedbo meritev hrupa in vibracij. Navedeni račun se je prištel k obračunu stroškov. Iz navedenega izhaja, da sodni izvedenec meritev ni opravil z lastnimi sredstvi, ampak si je merilne naprave izposodil od družbe B. d. o. o. Sodni izvedenec je v obračunu stroškov celo navedel, da je g. C. C. izvajal večji del meritev hrupa in vibracij. Prav tako je iz računa družbe B. d. o. o. razvidno, da se račun nanaša na izvedbo meritev vibracij in hrupa na lokaciji ..., analizo rezultatov hrupa in vibracij, ter potne stroške. Glede na navedeno je očitno, da so bili z izpodbijanim sklepom sodnemu izvedencu neupravičeno priznani stroški meritev hrupa na terenu z obdelavo in prikazom rezultatov v višini 14.112,00 EUR. Izvedenec zatrjevane višine navedenih stroškov ni ustrezno izkazal. Priložil je zgolj cenik storitev Univerze v Ljubljani Fakultete za strojništvo iz leta 2012, pri čemer pa ni obrazložil, katere storitve, podobne tistim na ceniku je dejansko opravil z lastnimi sredstvi, kot bi to moral upoštevajoč določilo 3. odstavka 49. člena Pravilnika. Prav tako sodni izvedenec ni upošteval, da cenik storitev Univerze v Ljubljani Fakultete za strojništvo zajema tudi uporabo merilnih naprav, ki jih ni potrebno dodatno najemati, zato je še toliko bolj sporno, da je sodišče prve stopnje z izpodbijanim sklepom dejansko izvedencu priznalo dvojne stroške za isto storitev. Vse to bi moralo sodišče prve stopnje upoštevati in izvedencu ne bi smelo priznati stroškov za meritve hrupa na terenu z obdelavo in prikazom rezultatov, sploh pa ne v takšni višini. Tudi sicer opravljene ure iz naslova opravljenega dela sodnega izvedenca niso v ničemer specificirane in je izpodbijani sklep v tem delu popolnoma neobrazložen. Tovrsten pristop pa eksistenčno ogroža pravico tožene stranke do učinkovite pritožbe, saj ni jasno, na kakšni osnovi je v predmetnem primeru sodišče prišlo do odmerjenega zneska. Izpodbijani sklep konkretnega opisa meritev hrupa na terenu z obdelavo in prikazom rezultatov, ki vključuje tudi poslušanje zvočnih posnetkov, ne vsebuje, temveč se v tč. 3 obrazložitve pavšalno sklicuje na neobrazložen opis opravljenih storitev, ki ga je podal izvedenec, kar pa ne odraža upravičenja do povrnitve stroškov skladno z določili Pravilnika. Glede na navedeno je očitno, da si bili z izpodbijanim sklepom sodnemu izvedencu neupravičeno priznani stroški meritev hrupa na terenu z obdelavo in prikazom rezultatov v višini 14.112,00 EUR. Posledično je bila sodnemu izvedencu napačno priznana tudi nagrada za pisalna sredstva v višini 2 % od odmerjene nagrade. Priglaša pritožbene stroške.

4Na pritožbo sta odgovorila izvedenec, ki stroškov odgovora na pritožbo ni priglasil, ter tožeča stranka po pooblaščencu, ki je priglasila tudi stroške odgovora na pritožbo.

5Pritožba ni utemeljena.

6Izvedenec, ki na zahtevo sodišča v dokaznem postopku poda svoj izvid in mnenje, ima za to delo skladno s prvim odstavkom 249. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) pravico do nagrade in do povračila materialnih stroškov. Njihovo plačilo se določa po tarifi za vrednotenje izvedenskega oziroma cenilskega dela, ki jo vsebuje Pravilnik.

7Materialni stroški za analize, meritve, preiskave in druga opravila, potrebna za izdelavo izvida in mnenja oziroma cenitve, se skladno z drugim odstavkom 49. člena Pravilnika obračunajo po veljavni ceni poslovnih subjektov, ki te storitve opravljajo, če to ni mogoče, pa v višini, kot se običajno plačuje za take stroške. Sodni izvedenec oziroma sodni cenilec mora za takšen obračun storitev predložiti račun za opravljene storitve. Če je sodni izvedenec oziroma sodni cenilec storitev iz prejšnjega odstavka opravil z lastnimi sredstvi, mora predložiti vsaj eno ponudbo poslovnega subjekta, ki te storitve opravlja in ni povezan s sodnim izvedencem oziroma sodnim cenilcem, oziroma predložiti druga dokazila, iz katerih je razvidno ustrezno obračunavanje tovrstnih storitev (tretji odstavek 49. člena Pravilnika). Če sodni izvedenec oziroma sodni cenilec storitve iz drugega odstavka tega člena ni opravil sam, se mu na podlagi predloženega računa povrne strošek že plačane storitve v neto znesku ali pa se opravljena storitev na podlagi predloženega računa plača neposredno izvajalcu storitve (četrti odstavek 49. člena Pravilnika, prim. sklep VDSS Pdp 395/2022).

8Sodišče prve stopnje je v obravnavani zadevi na predlog tožeče stranke določilo izvedenca dr. A. A. s strokovnega področja hrupa in vibracij. Kot izhaja iz podatkov v spisu, t.j. sklepa o postavitvi izvedenca z dne 16. 11. 2022, izvedencu ni bilo naloženo le merjenje hrupa, temveč tudi vpliv tega na nepremičnino tožeče stranke, ter merjenje vibracij (II. točka sklepa na r. št. 86 spisa). Izvedenec je tako ugotovil, da so mejne vrednosti pogosto presežene v notranjosti, t.j. dnevni sobi in spalnici (stran 15 mnenja), pri čemer je ugotovil, da je psihološki učinek občasno delujočih virov hrupa bistveno večji, kot stalen (stran 16 mnenja). Izvedenec torej ni zgolj z napravo meril hrupa in vibracij, temveč je vpliv tega tudi analiziral, saj je navedeno analizo moral opraviti, da je lahko izdelal izvedensko mnenje.

9Ne drži, da je izvedenec uporabil zgolj napravo druge osebe, t.j. B. d. o. o., in tega ni mogoče sklepati zgolj iz dejstva, da je izvedenec za opravo dela najel tudi napravo in pomoč družbe B. d. o. o. Enakega sklepa na podlagi tega dejstva ni mogoče napraviti niti za trditev, da sodni izvedenec meritev ni opravil z lastnimi sredstvi. Na strani 32 mnenja je izvedenec namreč zapisal, da je uporabil kombiniran sistem, enega, ki zapisuje zvočni signal in drugega, ki meri ekvivalentne enourne ravni hrupa. Oba uporabljata približno enak mikrofon, vendar le prvi omogoča reprodukcijo zvoka. Na slovenskem trgu imajo le B. d. o. o. tako opremo ter lahko merijo tudi vibracije, in le za izmero tega je bila odgovorna oseba iz B. d. o. o. Stroški v znesku 3.544,59 EUR zato po stališču višjega sodišče izvedencu gredo (četrti odstavek 49. člena Pravilnika), in sicer z namenom plačila stroškov na račun B. d. o. o.

10Poleg omenjenega sistema je bil glede na izvedensko mnenje uporabljen še precizni modularni analizator in merilnik zvočnega tlaka B&K tip 2260, za umerjaje merilne verige kalibrator B&K tip 4231, ter za umerjanje merilne verige vibracij kalibrator B&K tip 4294 (str. 33 mnenja). Pritožba nikjer izrecno ne trdi, da v tem delu ne gre za opremo izvedenca, zato temu po presoji višjega sodišča gredo tudi stroški v višini 14.112,00 EUR po tretjem odstavku 49. člena Pravilnika. Iz mnenja na strani 33 tudi izhaja, da je bila naprava B. d. o. o. uporabljena na dvorišču stanovanjske hiše in v bivalnem prostoru tožeče stranke, naprave izvedenca pa v spalnici. Tudi iz navedenega izhaja, da se opravljanje meritev oziroma uporaba več naprav ni po nepotrebnem podvajala, saj je bilo merjenje treba izvajati hkrati na več lokacijah.

11Tudi za vrednotenje rezultatov je bil zadolžen in odgovoren izvedenec, kar je izvedenec sam navedel na strani 33 mnenja, tožena stranka pa tega v ničemer ne prereka. Četudi je izvedenec na stroškovniku navedel, da naj bi odgovorna oseba B. d. o. o. opravila večino meritev hrupa in vibracij, račun B. d. o. o. pa zajema tudi analizo, je iz same vsebine izvedenskega mnenja jasno časovno razvidno in zamejeno opravljeno delo obeh udeležencev. Tako je v mnenju na strani 33 navedeno (pod tabelo), da je za izvedbo meritev z napravami B. d. o. o. bil odgovoren g. C. C., ki je na podlagi zvočnega zapisa opravil tudi izračun povprečja urnih ravni hrupa in vibracij, za vrednotenje rezultatov meritev pa je bil zadolžen in odgovoren izvedenec. Preverjanje zvočnih zapisov v obsegu 168 ur je torej glede na izrecno navedbo v izvedenskem mnenju (stran 33) opravil izvedenec, ta pa je navedeno nenazadnje moral opraviti že zato, da je lahko izdelal obsežno in natančno izvedensko mnenje. Del rezultatov izvedenčevega dela je višje sodišče opisalo že v točki 8. obrazložitve.

12Izvedenec je stroškovniku oziroma mnenju priložil cenik Fakultete za strojništvo, po katerem dolgotrajne meritve hrupa na terenu z merilnikom zvoka B&K top 2260F, s sprotnim shranjevanjem na računalnik (kar je tudi mogoče analizirati) stanejo 70,00 EUR na uro (postavka 5. na ceniku storitev Fakultete za strojništvo v prilogi izvedenskega mnenja), prav tako pa 70,00 EUR na uro stane obdelava, analiza in prikaz izmerjenih rezultatov v kabinetu (postavka 7. na ceniku storitev Fakultete za strojništvo v prilogi izvedenskega mnenja). Ne drži pritožbena trditev, da bi izvedenec moral pojasniti, katere storitve, podobne tistim na ceniku, je dejansko opravil z lastnimi sredstvi, saj Pravilnik tega niti ne zahteva, poleg tega pa je glede na enake uporabljene cene in opis storitev na ceniku navedeno mogoče enostavno ugotoviti, kot je to pravkar pokazalo tudi višje sodišče. Sam izvedenec je s popustom za delo na domu (kot upokojenec) obračunal celo nižji znesek, kot bi ga fakulteta (za delo uslužbenca v kabinetu).

13Prav tako ne drži, da opravljene ure iz naslova opravljenega dela sodnega izvedenca niso v ničemer specificirane in izkazane. Čas merjenja je opisan v razdelku 4.7. mnenja, potek meritev pa v razdelku 4.8. (str. 35 in nadaljnja), in sicer so meritve potekale od srede 30. 8. 2023 ob 00:00 uri do torka do 5. 9. 2023 do 24:00 ure, torej so meritve potekalo kontinuirano brez prekinitve en teden. Po nadaljnji navedbi izvedenca v mnenju to pomeni, da so se meritve opravljale, ko je betonarna obratovala in ko je mirovala (izključeni pa so bili vsi notranji viri hrupa razen bojlerja in hladilnika). Višje sodišče ocenjuje, da so s tem stroški merilnih ur izkazani in ustrezno specificirani, sam sklep pa v tem delu ne potrebuje posebne obrazložitve.

14Zgolj špekulativne trditve, da bi bili nastali stroški manjši, če bi kot izvedensko organizacijo sodišče prve stopnje postavilo fakulteto, ki naj ji naprav ne bi bilo treba najemati, ne pomenijo, da izpodbijani sklep ni pravilen. Izvedenec je namreč v mnenju trdil, da s prvim merilnim sistemom naprav razpolagajo le B. d. o. o., čemur tožena stranka niti ni nasprotovala, zato ni tožena stranka z ničemer izkazala, da tudi fakulteta ne bi bila prisiljena najeti prav istih naprav ter bi tako nastali enaki dodatni stroški.

15Skladno s petim odstavkom 49. člena Pravilnika se preostali materialni stroški ovrednotijo v višini dveh odstotkov od višine odmerjenega plačila za delo, zato višje sodišče končno ne vidi ovire za priznanje navedenega stroška za pisalna sredstva. Ti materialni stroški namreč niso zajeti v nobeni od drugih že citiranih pravnih podlag.

16Višje sodišče zgolj ob robu dodaja, da izvedenec pridobi pravico do plačila stroškov in nagrade za delo takrat, ko v celoti izpolni svojo nalogo, to je, ko odgovori na vprašanja, ki mu jih je naložilo sodišče (tako sklep VSL I Cp 579/2022, prim. sklep VSL I Cp 195/2020 in druge). Sodišče bi lahko odmero nagrade za delo sodnega izvedenca zavrnilo le, če bi bilo mnenje izdelano očitno v nasprotju s skrbnostjo dobrega strokovnjaka in izvedenec na zastavljena vprašanja ne bi odgovoril (prim. še sklep VSC I Cp 119/2021). Navedeno pomeni, da sme sodišče izvedencu odreči plačilo le, če bi šlo za očitno neskrbno in nestrokovno delo. Niti sodišče prve stopnje niti višje sodišče v okviru pritožbenega preizkusa pravilnosti odločitve o priznanju nagrade (in stroškov) izvedencu vsebinsko ne presoja izvedenskega mnenja in tega tako višje sodišče tudi ni storilo. Nestrinjanje z izvedenskim delom po usklajeni sodni praksi tudi ne predstavlja razloga za odklonitev plačila izvedencu za opravljeno delo (primerjaj sklepe VSM I Ip 932/2014, VSL II Cp 98/2017, VSL I Cp 13/2023 in druge).

17Pritožba po vsem pojasnjenem ni utemeljena, prav tako višje sodišče ni ugotovilo nobenih kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti po drugem odstavku 350. člena ZPP, zato je pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP).

18Tožena stranka s pritožbo ni uspela, zato sama krije svoje pritožbene stroške, tožeči stranki pa mora povrniti stroške odgovora na pritožbo (prvi odstavek 154. člena ZPP), in sicer 250 točk nagrade za odgovor na pritožbo po 2. točki tar. št. 22 Odvetniške tarife (50% it tar. št. 19), z 2% izdatki po 11. členu OT in 22% DDV, skupaj 186,00 EUR.