VSRS Sklep I Up 69/2024

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep.

1Sodišče prve stopnje je na podlagi 343. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s 366. členom ZPP in 22. členom Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) kot prepozni zavrglo pritožbi tožnika zoper I. in II. točko izreka sodbe in sklepa sodišča prve stopnje I U 1558/2023 z dne 10. 11. 2023 (v nadaljevanju izpodbijana sodba in sklep). Z izpodbijano sodbo in sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo tožnikovo tožbo zoper sklep Ministrstva za notranje zadeve št. 2142-4774/2023/9 (1221-13) z dne 16. 10. 2023 (I. točka izreka) in zavrnilo predlog za izdajo začasne odredbe (II. točka izreka).

2Tožnik (v nadaljevanju pritožnik) je zoper navedeni sklep vložil pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov in v njej navedel, da odločitev sodišča ni pravilna in pomeni prehud poseg v pravico do sodnega varstva in v pravico do pritožbe, ki sta ustavni pravici. Sodišču predlaga, naj izpodbijani sklep razveljavi.

3Pritožba ni utemeljena.

4Pritožba zoper sodbo se lahko vloži v petnajstih dneh od vročitve prepisa sodbe strankam (tretji odstavek 73. člena ZUS-1). Pritožba zoper sklep o predlogu za izdajo začasne odredbe pa se lahko vloži v treh dneh od vročitve prepisa sklepa strankam (šesti odstavek 32. člena ZUS-1).

5Pritožnik ne prereka ugotovitev sodišča prve stopnje, da je bilo v hišnem predalčniku pooblaščenke dne 7. 12. 2023 puščeno sporočilo o prispeli pošiljki, tj. izpodbijani sodbi in sklepu, in da je bila v njem obveščena, da mora pošiljko prevzeti v roku petnajst dni od prejema sporočila, sicer se bo štelo, da je vročitev opravljena po poteku tega roka (četrti odstavek 142. člena ZPP v zvezi z 22. členom ZUS-1). Ob nespornem dejstvu, da pooblaščenka pisanja ni dvignila, je s pretekom petnajst dni nastopila fikcija vročitve dne 22. 12. 2023, kar je pravilno ugotovilo že sodišče prve stopnje.

6Pritožbeno stališče, da fikcija vročitve nastopi šele z datumom, ko je pisanje puščeno v predalčniku, nima podlage v pravni ureditvi in bi v celoti odpravilo smisel fikcije vročitve. Pritožnikovo zatrjevanje, da v konkretnem primeru ovojnica s sodnim pisanjem zaradi praznikov ni mogla biti puščena v poštnem nabiralniku prej kot dne 27. 12. 2023, je zato neutemeljeno, saj datum, ko je pisanje puščeno v nabiralnik, na nastop fikcije vročitve nima vpliva.

7Že nekajkrat je bilo namreč predmet presoje Vrhovnega sodišča vprašanje, ali se šteje, da je bila vročitev pri fikciji vročitve po 142. členu ZPP opravljena z iztekom samega petnajstega dne in zato začne teči rok za pravno sredstvo že šestnajsti dan, ali pa besedna zveza "po poteku roka" pomeni, da se šteje vročitev za opravljeno naslednji šestnajsti dan in zato začne rok za pravno sredstvo teči šele sedemnajsti dan od puščenega obvestila v hišnem predalčniku. Ob upoštevanju jezikovne, teleološke in sistemske metode razlage je Vrhovno sodišče že sprejelo stališče, da se pri vročitvi na način iz tretjega in četrtega odstavka 142. člena ZPP šteje vročitev za opravljeno s potekom petnajstdnevnega roka, torej na zadnji dan tega roka.¹

8Na podlagi navedenega, dan, ko je bil dokument puščen v hišnem predalčniku oziroma dan, ko se je s pisanjem pritožnik dejansko seznanil, za samo vročitev nista pravno odločilna in je drugačno pritožbeno stališče neutemeljeno.

9Vrhovno sodišče tudi opozarja, da je sodišče prve stopnje pritožnika z dopisom (ki je bil pooblaščenki pritožnika vročen dne 19. 1. 2024) v okviru materialnega procesnega vodstva z dejstvom datuma nastopa fikcije vročitve tudi seznanilo in mu dalo možnost izjave. Vendar pa je pooblaščenka v svoji izjavi v odgovor na poziv sodišča prve stopnje zgolj navajala, zakaj sodnega pisanja in obvestila o prispeli pošiljki ni mogla prevzeti in da sta bili pritožbi vloženi ob takrat znanih podatkih o prispetju sodnega pisanja, medtem ko dejstva, da je sporočilo o prispelem pismu prejela 7. 12. 2023, ni izpodbijala.

10Pritožnik ne more uspeti s pavšalnim navajanjem, da v konkretni zadevi pravnega sredstva ni bilo možno vložiti pravočasno zaradi spleta izrednih in izjemnih okoliščin, kar naj bi bilo že pojasnjeno. Že sodišče prve stopnje se je opredelilo do zgoraj navedenega, v izjavi danega pojasnila pooblaščenke, s tem, ko je pojasnilo, da je imela ob seznanitvi s sodnim obvestilom in pisanjem na voljo vse informacije, iz katerih bi lahko razbrala tek pritožbenega roka in da so iz tega razloga pravno nerelevantne in tudi povsem neizkazane navedbe pooblaščenke o tem, da sodnega pisanja ni mogla prevzeti zaradi poklicne rehabilitacije, bolniškega staleža ter bolezni otroka, saj predlog za vrnitev v prejšnje stanje ni bil vložen (7. točka obrazložitve izpodbijanega sklepa). Tem ugotovitvam sodišča prve stopnje pritožnik ne nasprotuje, zato jim Vrhovno sodišče le pritrjuje.

11Neutemeljen je tudi pritožbeni očitek, da je treba v primeru spremembe pravil spremeniti navodila na tiskovinah, da so jasna in da jih je moč upoštevati brez dvoma o vsebini. Pritožnika je zastopala pooblaščenka, ki je odvetnica, smisel zastopanja po odvetniku pa je prav strokovna pomoč stranki, ki sama nima potrebnega pravnega znanja. Tudi sicer je bilo obvestilo o poskusu vročitve z dne 7. 12. 2023 opremljeno s pravilnim opozorilom o pravnih posledicah nastopa fikcije vročitve po četrtem odstavku 142. člena ZPP. S tem je bila tudi prava nevešči stranki, ki bi se zgolj ravnala v skladu z opozorili v obvestilu, ustrezno zagotovljena možnost pravočasne vložitve pritožbe.

12Glede na navedeno je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da se je, upoštevajoč praznike in dela proste dneve, tridnevni rok za vložitev pritožbe zoper II. točko izreka izpodbijane sodbe in sklepa iztekel dne 27. 12. 2023, petnajstdnevni rok za pritožbo zoper I. točko izreka izpodbijane sodbe in sklepa pa 8. 1. 2024. Ker je pooblaščenka zoper II. točko izreka izpodbijane sodbe in sklepa pritožbo vložila dne 3. 1. 2024, pritožbo zoper I. točko izreka izpodbijane sodbe in sklepa pa dne 10. 1. 2024, je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da sta bili obe pritožbi vloženi prepozno in ju zavrglo.

13Neutemeljene so pritožbene navedbe, da ker naj bi šlo za zadevo, v kateri obstaja možnost, da so bile tožniku kršene osnovne in neodtujljive človekove pravice, je potrebno v dvomu odločiti v njegovo korist, še sploh, ker naj bi bila vsa ravnanja izvedena v skladu z zakonskimi določbami in obvestili in pravnimi pouki, česar prav tako ni moč niti z razširjeno razlago tolmačiti v njegovo škodo. V obravnavani zadevi namreč ni nobenega dvoma, da sta bili pritožbi pritožnika glede na zakonske določbe in prejeto obvestilo z opozorili, vloženi prepozno.

14Ker niso podani pritožbeni razlogi in ne razlogi, na katere mora paziti sodišče po uradni dolžnosti, ostale pritožbene navedbe pa za to odločitev niso relevantne, je Vrhovno sodišče pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijani sklep (76. člen v zvezi z drugim odstavkom 82. člena ZUS-1).

¹ Prim. sklepe Vrhovnega sodišča II Ips 58/2011 z dne 24. 10. 2013, II Ips 393/2010 z dne 26. 5. 2011, II Ips 39/2012 z dne 11. 4. 2012, III Ips 3/2013 z dne 20. 3. 2013.