UPRS Sodba II U 310/2022-7

Tožba se zavrne.

1Tožena stranka je z izpodbijano odločbo zavrnila kot neutemeljeno tožnikovo prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči (v nadaljevanju BPP) za vložitev odškodninske tožbe zoper RS, Ministrstvo za obrambo in za zastopanje v tem postopku pred sodiščem prve stopnje.

2Odločitev je oprla na ugotovitev, da v konkretnem primeru ni izpolnjen pogoj iz četrtega odstavka 27. člena Zakona o državnem odvetništvu (v nadaljevanju ZDOdv). Kdor namerava začeti pravdni ali drug postopek proti državi ali državnemu organu, pristojnemu sodišču predloži potrdilo o neuspelem poskusu mirne rešitve spora v predhodnem postopku, sicer se tožba ali drug predlog za začetek postopka s sklepom zavrže. Ugotavlja, da je prosilec sicer 18. 6. 2022 podal zahtevek za plačilo ne/materialne škode na državno odvetništvo, vendar pa je to menilo, da je bil zahtevek preuranjen, o njem bodo odločali, ko bo pravnomočna pravdna zadeva Okrožnega sodišča v Ljubljani III P 622/2021 (tj. ko bo višje sodišče odločilo o pritožbi prosilca zoper sklep o zavrženju). Zato je bil prosilec pozvan z dopisom z dne 9. 9. 2022, da dopolni svojo prošnjo tako, da predloži sklep višjega sodišča iz navedene pravdne zadeve in potrdilo o neuspelem poskusu mirne rešitve spora (odločitev o zahtevku, ki ga je prosilec vložil na državno odvetništvo po prejemu sklepa višjega sodišča). Prosilec je 12. 9. 2022 v dopisu obsežno podal svoj pogled na zadevo ter predložil določene dokumente, iz katerih pa ni razvidno, da bi prosilec v konkretni zadevi razpolagal s potrdilom o neuspeli mirni rešitvi spora v predhodnem postopku s toženo stranko RS. Ker s tem prosilec ni izpolnil procesne predpostavke za začetek pravdnega postopka zoper državo, tožena stranka ugotavlja, da zadeva nima verjetnega izgleda za uspeh (1. alineja prvega odstavka 24. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP)), zaradi česar prosilcu ne bi bilo utemeljeno in razumno dodeliti zaprošene BPP. Ker tožnik ne izpolnjuje že tega pogoja, vsebinski in materialni pogoj za dodelitev BPP pa morata biti podana kumulativno, se tožena stranka ni ukvarjala s prosilčevim materialnim položajem, pač pa je njegovo prošnjo zavrnila.

3Tožnik vlaga tožbo iz vseh tožbenih razlogov in zaradi kršitve ustavnih pravic. Sklicuje se na sklep Okrožnega sodišča v Ljubljani opr. št. III P 622/2021 z dne 22. 3. 2022, s katerim je sodišče zavrglo odškodninsko tožbo zaradi procesne napake odvetnika C. C., ker ob vložitvi tožbe ni predložil dokaza za poskus mirne izvensodne rešitve spora. Meni, da bi tožena stranka v tej zadevi morala upoštevati tudi pravočasno predložena dokazila o ponujeni mirni rešitvi spora ter umiku pritožbe zoper sklep sodišča. Ta sicer napačno navaja, da je za uvedbo postopka treba predložiti potrdilo o neuspelem poskusu mirne rešitve spora v predhodnem postopku. Prvi odstavek 27. člena ZDOdv predpisuje le, da kdor namerava zoper državo ali državni organ začeti postopek, mora pred uvedbo postopka predložiti dokazilo o poskusu mirne rešitve spora. To pa je tožnik storil in toženi stranki ob vložitvi prošnje za to dokazilo z dne 18. 6. 2022 tudi takoj predložil. Zahteva tožnika po predložitvi potrdila o neuspelem poskusu mirne rešitve spora je tako neutemeljena. Tožena stranka tudi prikriva, da je tožnik od svoje pritožbe zoper sklep v pravdni zadevi odstopil in o tem tudi takoj obvestil pristojno sodišče kakor tudi državno odvetništvo. S tem je sklep postal pravnomočen. Višje sodišče bi moralo takoj, ko se je s tem dejstvom seznanilo, pritožbo zavreči in s tem potrditi, da je omenjeni sklep pravnomočen. Navaja še, da je z nepravilnim in malomarnim ugotavljanjem dejanskega stanja tožena stranka bistveno kršila pravila in zadevno zakonodajo, predvsem ZBPP, ker ji je bila že ob vložitvi prošnje predložena vsa dokumentacija ter dokazila glede upravičenosti prosilca do priznanja BPP. Zaradi očitanih kršitev tožnik sodišču predlaga, da izpodbijano odločbo odpravi oziroma podredno razveljavi.

4Tožena stranka je po pozivu sodišča predložila upravne spise, odgovora na tožbo pa ni podala.

5Tožba ni utemeljena.

6Po prvem in drugem odstavku 24. člena ZBPP se pri presoji dodelitve BPP kot pogoji upoštevajo okoliščine in dejstva v zadevi, v zvezi s katero prosilec vlaga prošnjo za dodelitev BPP, predvsem, da zadeva ni očitno nerazumna oz. da ima prosilec v zadevi verjetne izglede za uspeh, tako da je razumno začeti postopek oz. se ga udeleževati ali vlagati v postopku pravna sredstva oziroma nanje odgovarjati in da je zadeva pomembna za prosilčev osebni in socialno-ekonomski položaj oziroma je pričakovani izid zadeve za prosilca ali njegovo družino življenjskega pomena. Po tretjem odstavku istega člena se šteje, da je zadeva očitno nerazumna, če je pričakovanje ali zahtevek prosilca v očitnem nesorazmerju z dejanskim stanjem stvari, če je očitno, da stranka zlorablja možnost brezplačne pravne pomoči za zadevo, za katero ne bi uporabila pravnih storitev, tudi če bi ji njen materialni položaj to omogočal, ali če je pričakovanje ali zahteva prosilca očitno v nasprotju z izidom v zadevah s podobnim dejanskim stanjem in pravno podlago, ali če je pričakovanje ali zahteva osebe v očitnem nasprotju z načeli pravičnosti in morale.

7Navedena zakonska ureditev torej organu za BPP nalaga, da v primerih, kjer je očitno, da prosilec glede na stanje stvari nima možnosti za uspeh, prošnjo za odobritev BPP zavrne. Kadar pa taka očitnost ni podana, pa mora organ (v omejenem obsegu) opraviti vsebinski preizkus zadeve. Obseg oziroma meje tega preizkusa je zakonodajalec opredelil s pravnim standardom očitne nerazumnosti (prva alineja prvega odstavka 24. člena ZBPP), ki se po nadaljnjem zakonskem besedilu nanaša na verjetnost prosilčevega uspeha v postopku. Ta pravni standard mora pristojni organ v vsaki zadevi posebej napolniti (obrazložiti razloge za njegovo uporabo) na podlagi kriterijev, določenih v tretjem odstavku 24. člena ZBPP, ki pa so brez izjeme ponovno vezani na pojem "očitnosti". S tem je po presoji sodišča zakonodajalec jasno določil meje oziroma obseg preizkusa zadeve, ki ga mora opraviti organ za BPP: razlogi za morebitno zavrnitev dodelitve BPP na tej podlagi morajo biti očitni, torej spoznavni na prvi pogled, brez poglobljene analize zadeve.

8Po presoji sodišča je tožena stranka takšno presojo izvedla in pravilno ugotovila, da tožnik ne izpolnjuje pogojev za dodelitev BPP. Sodišče se zato sklicuje na razloge izpodbijane odločbe (drugi odstavek 71. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1)). V zvezi s tožbenimi navedbami, na katere je vezano glede preizkusa dejanskega stanja (prvi odstavek 20. člena ZUS-1), pa dodaja:

9Po določbi prvega odstavka 27. člena ZDOdv je določeno, da kdor namerava začeti pravdo ali kakšen drug postopek proti državi, mora državnemu odvetništvu predhodno predlagati, naj se sporno razmerje reši na miren način. Po četrtem odstavku 27. člena ZDOdv pa je določeno, da je predhodni postopek pogoj za uvedbo pravdnega postopka. Kdor namerava začeti pravdni ali drug postopek proti državi ali državnemu organu, pristojnemu sodišču ali drugemu organu predloži potrdilo o neuspelem poskusu mirne rešitve spora v predhodnem postopku, sicer se tožba ali drug predlog za začetek postopka s sklepom zavrže.

10Med strankama ni sporno, da v času izdaje izpodbijanega akta tožnik ni razpolagal s potrdilom o neuspelem poskusu mirne rešitve spora, ki bi ga pridobil pri državnem odvetništvu. Med strankama prav tako ni spora, da je tožnik 18. 6. 2022 pri državnem odvetništvu predlagal mirno rešitev zadeve, ki pa je bila po mnenju slednjega preuranjena, saj višje sodišče še ni odločilo o tožnikovi pritožbi zoper sklep o zavrženju tožbe v pravdni zadevi Okrožnega sodišča v Ljubljani III P 622/2021. Nadalje prav tako ni sporno med strankama, da je tožnik navedeno pritožbo umaknil in o tem obvestil tudi državno odvetništvo. Vendar pa tožnik po tem, ko ga je z dopisom z dne 9. 9. 2022 pozvala tožena stranka na dopolnitev vloge (s predložitvijo med drugim tudi potrdila o neuspelem poskusu mirne rešitve spora v predhodnem postopku pred državnim odvetništvom po četrtem odstavku 27. člena ZDOdv), navedenega potrdila ni predložil, pač pa je v dopolnitvi prošnje z dne 12. 9. 2022 obširno povzel svoj pogled na zadevo, in sicer, da naj bi zadoščalo dokazilo, da je bila mirna rešitev spora s tožnikove strani državnemu odvetništvu ponujena. Smatra tudi, da ZDOdv v 27. členu ne zahteva, da bi moral predložiti potrdilo o neuspelem poskusu mirne rešitve spora, meni, da zadošča le že navedeno dokazilo, ki ga je sicer že predložil vlogi za BPP.

11Sodišče ugotavlja, da to, kar je ponudil tožnik toženi stranki, ni potrdilo o mirnem poskusu rešitve spora po 27. členu ZDOdv, pač pa dokazilo, da je sprožil postopek pred državnim odvetništvom za mirno rešitev spora (ki se pred izdajo izpodbijanega akta še ni končal in kar vse med strankama sicer ni sporno), kar pa po izrecni določbi četrtega odstavka 27. člena ZDOdv ne zadošča. Da je ravno navedeno potrdilo procesna predpostavka za uvedbo pravdnega postopka, izrecno izhaja iz četrtega odstavka 27. člena ZDOdv, zato je zmotno stališče tožnika, da bi zadoščalo le dokazilo o poskusu mirne rešitve spora pred državnim odvetništvom in ne zgolj navedeno potrdilo. Tako se izkaže, da kljub pozivu tožene stranke tožnik ni predložil tega potrdila, ob takšnem stanju pa bi moralo sodišče tožbo v pravdnem postopku zavreči (četrti odstavek 27. člena ZDOdv). Gre za procesno predpostavko, ki ni dispozitivna, ampak kogentna. Takšna je tudi sodna praksa v zvezi s tem zakonom.¹

12Sodišče zato ugotavlja, da je tožena stranka ravnala pravilno, ko je ugotovila, da zadeva nima verjetnega izgleda za uspeh, saj tožnik niti po pozivu ni predložil potrdila o neuspelem poskusu mirne rešitve spora pred državnim odvetništvom, s tem pa ni izpolnil procesne predpostavke za začetek pravdnega postopka zoper državo, zaradi česar prosilcu ne bi bilo utemeljeno in razumno dodeliti zaprošene BPP (1. alineja prvega odstavka 24. člena ZBPP).

13Glede na navedeno sodišče ugotavlja, da je izpodbijana odločba pravilna in zakonita, sodišče pa tudi ni našlo kršitev, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti, zato je tožbo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 kot neutemeljeno zavrnilo.

14Sodišče je v zadevi odločilo na seji, ker relevantno dejansko stanje, ki je bilo podlaga za izdajo upravnega akta (opisano v 9. - 10. točki te sodbe), med tožnikom in toženo stranko ni sporno (prvi odstavek 59. člena ZUS-1). Sporno med njima je le, ali 27. člen ZDOdv kot procesno predpostavko za začetek pravdnega postopka izrecno določa le pridobljeno potrdilo o mirnem poskusu rešitve spora pred državnim odvetništvom, kar pa predstavlja spor o uporabi materialnega prava.

¹ Tako npr. odločbe Višjega sodišča v Ljubljani II Cp 944/2022 z dne 29. 6. 2022, II Cp 1283/2021 z dne 17. 11. 2021 ter Višjega sodišča v Celju Cp 44/2021 z dne 3. 3. 2021.