VSM Sklep II Kp 16948/2020

Ob reševanju pritožbe zagovornika obdolženega B. B. se sodba sodišča prve stopnje po uradni dolžnosti razveljavi ter zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

1Okrožno sodišče v Murski Soboti je z uvodoma navedeno sodbo obdolženega B. B. spoznalo za krivega storitve kaznivega dejanja poneverbe in neupravičene uporabe tujega premoženja po četrtem v zvezi s prvim odstavkom 209. člena Kazenskega zakonika (v nadaljevanju KZ-1) ter mu izreklo kazensko sankcijo eno leto in šest mesecev zapora. Po drugem odstavku 105. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) je bila oškodovana družba C. d.o.o. s premoženjskopravnim zahtevkom v višini 114.598,16 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi v celoti napotena na pravdo. Na podlagi prvega odstavka 95. člena ZKP je sodišče prve stopnje odločilo, da je obdolženec dolžan plačati stroške kazenskega postopka, to je stroške pričnin v višini 780,87 EUR, izvedenke D. D. v višini 877,20 EUR in sodno takso na podlagi tarf. št. 7113 v višini 210,00 EUR in stroške zagovornika po uradni dolžnosti, ki bodo odmerjeni s posebnim sklepom. Prav tako mu je na podlagi prvega odstavka 94. člena ZKP naložilo plačilo krivdno povzročenih stroškov, to je stroške vročevalcev v višini 389,63 EUR ter eventualno priglašene stroške pooblaščenke oškodovane družbe odvetnice E. E., ki bodo v tem primeru odmerjeni s posebnim sklepom.

2Zoper sodbo se je pritožil obdolženčev zagovornik zaradi bistvenih kršitev določb kazenskega postopka, kršitve kazenskega zakona ter zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Pritožbenemu sodišču je smiselno predlagal, da izpodbijano sodbo spremeni in obdolženca oprosti obtožbe, podrejeno pa, da sodbo sodišča prve stopnje razveljavi ter vrne zadevo temu sodišču v novo sojenje.

3Sodišče druge stopnje je izpodbijano sodbo skladno s prvim odstavkom 383. člena ZKP najprej preizkusilo po uradni dolžnosti in pri tem ugotovilo obstoj bistvene kršitve določb kazenskega postopka iz 11. točke prvega odstavka 371. člena ZKP, ki je podana, ker izrek sodbe nasprotuje sam sebi, kot tudi razlogom sodbe.

4Obdolžencu se namreč v opisu kaznivega dejanja, kot je razviden iz izreka prvostopenjske sodbe, najprej očita, da je sebi pridobil premoženjsko korist, in sicer da "si je protipravno prilastil premične stvari, ki so mu bile zaupane pri opravljanju gospodarske dejavnosti", v nadaljevanju pa, da je družba A. d.o.o., katere direktor je bil obdolženec, "uporabljala stroje še naprej ter si tako protipravno prilastil stroje, last družbe C. d.o.o.". Takšna trditev ni povsem razumljiva, saj ni jasno, ali državni tožilec s povzetim zatrjuje, da je obdolženec prilastil stroje sebi (na kar bi bilo mogoče sklepati iz zaimka "si") ali, da je te stroje prilastil gospodarski družbi A. d.o.o., torej, da je stroje prilastil drugemu, kar pa v okviru zakonske inkriminacije očitanega kaznivega dejanja ni pravno relevantno, saj kaznivo dejanje po prvem odstavku 209. člena KZ-1 ni podano v primeru, če storilec denar, premično stvar ali drug del tujega premoženja, prilasti komu drugemu.¹

5Opis dejanja iz izreka prvostopenjske sodbe z očitkom, da si je obdolženec protipravno prilastil premične stvari, ki so mu bile zaupane pri opravljanju gospodarske dejavnosti, saj šest, v izreku sodbe konkretiziranih strojev, kot direktor gospodarske družbe A. d.o.o. do 10. 6. 2011 ni vrnil ter je navedena družba stroje uporabljala še naprej in si tako protipravno prilastil šest strojev v lasti gospodarske družbe C. d.o.o., pa nasprotuje tudi razlogom sodbe. Sodišče prve stopnje namreč v obrazložitvi izpodbijane sodbe zaključuje, da je eden od strojev - bager goseničar - ostal v stečajni masi gospodarske družbe A. d.o.o. in bil nato prodan v stečajnem postopku (točki 26 in 29 obrazložitve izpodbijane sodbe), medtem ko sta dva stroja - kolesni bager Liebher in valjar Ammann - bila prodana med izvršilnim postopkom, denar pa je bil nakazan na TRR gospodarske družbe A. d.o.o. - v stečaju (točki 26 in 30 obrazložitve izpodbijane sodbe). Iz navedenega je torej razumeti, da so bili ti trije stroji prilaščeni v korist gospodarske družbe A. d.o.o. Slednje pa je potemtakem v nasprotju s trditvijo v opisu kaznivega dejanja iz izreka prvostopenjske sodbe, po katerem se obdolžencu očita, da si je vseh šest strojev protipravno prilastil. Sodišče prve stopnje je namreč le glede ostalih treh strojev (kompaktni nakladač, rovokopač in traktor) ugotovilo, da je obdolženec z njimi razpolagal, tako da jih več ni bilo mogoče najti (točka 26 obrazložitve izpodbijane sodbe). Sodišče druge stopnje tako po preizkusu razlogov izpodbijane sodbe in preučitvi spisovnega gradiva ugotavlja, da je glede okoliščine, v korist koga so bili prilaščeni predmetni stroji, podano tudi precejšnje nasprotje med tem, kar se navaja v razlogih sodbe in njenim izrekom.

6Glede na to, da se zgoraj opisana nejasnost v samem izreku in nasprotje med izrekom in razlogi izpodbijane sodbe nanaša na odločilno, pravno relevantno dejstvo, saj gre za okoliščino, ki predstavlja zakonski znak kaznivega dejanja poneverbe po četrtem v zvezi s prvim odstavkom 209. člena KZ-1, takšna nerazumljivost izreka oziroma nasprotje med izrekom in obrazložitvijo pomeni bistveno kršitev določb kazenskega postopka iz 11. točke prvega odstavka 371. člena ZKP. Ugotovljena bistvena kršitev določb kazenskega postopka ima vselej za posledico razveljavitev izpodbijane sodbe in vrnitev zadeve v novo sojenje, kar je narekovalo odločitev, kot je razvidna iz izreka tega sklepa (prvi odstavek 392. člena ZKP).

7V ponovljenem postopku bo sodišče prve stopnje odpravilo ugotovljeno kršitev v nakazani smeri, tako da v izreku sodbe ne bo prišlo do nejasnosti glede očitka, komu je obdolženec prilastil predmetne stroje in v kolikšni višini glede na ugotovljeno plačilo, kar bo najbrž terjalo tudi preizkus ustreznosti pravne kvalifikacije. Ob tem pa bo posebno pozornost posvetilo še obrazložitvi sodbe, da ne bo prišlo do nasprotja med izrekom in razlogi sodbe. Nenazadnje bo presodilo še ostale pritožbene navedbe, ki gredo v smeri zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, s katerimi se sodišče druge stopnje glede na ugotovljeno kršitev ni moglo ukvarjati, ter o zadevi ponovno odločilo.

¹ Tako tudi sodbi VSM IV Kp 61698/2018 z dne 24. 11. 2021 in IV Kp 4488/2018 z dne 23. 3. 2021 in sklep VSL VII Kp 63562/2012 z dne 30. 9. 2015.