UPRS Sodba II U 348/2020-12

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka nosi svoje stroške postopka.

Potek upravnega postopka

1Inšpektorat za okolje in prostor (v nadaljevanju inšpektorat) je tožnici naložil, da mora zaradi ugotovljenih nepravilnosti z lokacije s parc. št. 1222/3 in 2924/2, obe k. o. ..., v roku do 30. 9. 2020 odstraniti vse odložene in v tla vnesene gradbene odpadke št. odpadka 17 05 04 - zemlja in kamenje v ocenjeni količini cca 2.400 m3 na način, da se prepreči plazenje. Odstranjene odpadke je treba predati zbiralcu gradbenih odpadkov ali izvajalcu obdelave teh odpadkov, dokazilo o odstranitvi odpadkov pa predložiti inšpekciji za okolje. Odločil je še, da mora o odpravljenih nepravilnostih takoj obvestiti inšpektorico, da pritožba zoper to odločbo ne zadrži njene izvršitve ter da v postopku stroški niso nastali.

2V obrazložitvi je navedel, da je prejel prijavo, da se je zaradi odloženih gradbenih odpadkov na lokaciji parc. št. 1180/3, k. o. ... 21. 11. 2019 sprožil plaz in zdrsnil v potok Suhadolnica, odpadke bi naj odlagali izvajalci gradbenih del, katerih investitorka je bila Mestna Občina Slovenj Gradec. V ugotovitvenem postopku je bilo ugotovljeno, da je bila tožnica investitorka treh gradbenih del, ki so se izvajala oktobra in novembra 2019, in sicer rekonstrukcije ceste JP 878471 in LC 377061 (Podgorje - Klančnik), zemeljski plaz na cesti Podgorje - Razbor, Pod Hrastelom in vodovoda - cesta Suhi Dol. Nadalje je bilo ugotovljeno, da je tožnica kot investitorka pri vseh treh gradbenih delih nepravilno ravnala z odpadki v ocenjeni količini cca 2.400 m3, ki so nastali pri gradbenih delih in da so bili ti odpadki nezakonito odloženi in v tla vneseni na lokacijah zemljišč s parc. št. 1222/3 in 2924/2, obe k. o. ... Tožnica je kršila določbe Uredbe o ravnanju z gradbenimi odpadki. V navedeni zadevi gre za nepravilno ravnanje z gradbenimi odpadki, ki so nastali pri gradbenih delih, katerih investitorka je bila tožnica. Glede na navedeno so ji bili izrečeni inšpekcijski ukrepi na podlagi 157. člena Zakona o varstvu okolja (v nadaljevanju ZVO-1) in Zakona o inšpekcijskem nadzoru (v nadaljevanju ZIN).

3Pritožba tožnice je bila zavrnjena. Toženka je namreč zavrnila navedbe tožnice kot neutemeljene in navedla, da ne vplivajo na drugačno odločitev v zadevi, v okviru preizkusa po uradni dolžnosti pa kršitev postopka in kršitev materialnega prava nista podani.

Povzetek bistvenih navedb strank v upravnem sporu

4Tožnica s tožbo izpodbija odločbo zaradi nepopolne in nepravilne ugotovitve dejanskega stanja in s tem zmotne uporabe materialnega prava in bistvenih kršitev določb upravnega postopka ter predlaga sodišču, da po izvedenem dokaznem postopku izpodbijano odločbo odpravi.

5Pojasnjuje, da je lastniku zemljišča A. A. podala soglasje za poseg v varovani pas za ureditev platoja na katerem bi lahko odlagal les, hkrati bi plato služil za prehod na vlako št. 1104136028 in 1104135006. V soglasju so bili predpisani tudi pogoji in sicer, da se investitorju izda soglasje za poseg v varovani pas občinske kategorizirane lokalne ceste LC 377061 (Podgorje-Velunja) s parc. št. 1222/4, k. o. ..., v lasti tožnice, z izvedbo razširitve obstoječega platoja/deponije za odlaganje lesa in mletja sekancev za 3,0 m na zemljišču s parc. št. 1222/3, k. o. ... v lasti investitorja. Poleg tega je v soglasju navedeno, da je investitor oz. izvajalec odgovoren za tehnično pravilno in točno izvršitev vseh del pri izvedbi del ter da je investitor materialno in kazensko odgovoren za morebitno škodo, ki bi nastala na cestišču in zemljišču ter škodo, ki bi bila povzročena uporabnikom cestišča vsled neprimerne tehnologije izvajanja del. Vsi stroški za eventualno tozadevno povzročeno škodo oziroma stroški poškodb cestišča bremenijo izvajalca oz. investitorja, torej A. A.

6Vendar lastnik zemljišča g. A. A. navedenih pogojev, ki so bili zapisani v soglasju, ni upošteval, saj je plato razširil za več kot 3 m. A. A. zagotovo ni upošteval zapisanih pogojev, ampak je nasipal odpadni gradbeni material brez strokovne izvedbe oziroma utrjevanja, zaradi česar je prišlo do zdrsa oz. sproženja plazu, pri čemer je pomembno tudi to, da tožnica A. A. ni izdala soglasja za odlaganje odpadnega materiala, ampak za poseg v varovano območje, kot je navedeno v izdanem soglasju. Lastnik zemljišča A. A. je odgovoren za nastanek plazu, česar se tudi sam zaveda in to izhaja iz zapisnika sestanka z dne 29. 11. 2019 pri tožnici, ko je povedal, da se kot lastnik zemljišča zaveda, da je odgovoren za odlaganje materiala ob cesti in posledično za nastanek plazu.

7Na to pa kaže tudi Poročilo o ogledu zemeljskega plazu ob LC 377061 Podgorje - Velunja, k. o. ..., ki ga je izdelalo podjetje B., d. o. o., iz katerega je razvidno, da je omenjen plato izveden z nasipom odpadnega zemeljskega materiala, investitor platoja pa je A. A., ki je plato izvedel nestrokovno in brez gradbenega dovoljenja.

8Izpostavlja, da ni bilo dokazano, da naj bi odpadke na sporno parcelo, last A. A., odlagali izvajalci gradenj, katerih investitorka je bila tožnica, sploh pa ni bilo z gotovostjo ugotovljeno, da naj bi sporna količina odpadkov, po oceni inšpektorice 2.400 m3, izvirala iz investicij tožnice.

9Poudarja, da inšpektorica izvajalcev tožnice ni vprašala katere investicije oz. gradnje so še opravljali v tem času, saj je povsem jasno in evidentno, da imajo izvajalci z do 100 zaposlenimi (npr. C., d. o. o., Č. Č., s. p., D. D., s. p.), v istem času "odprtih" več investicij oz. gradenj (tudi po 10 gradbišč naenkrat, med katerimi so tudi zasebni investitorji). Ravno tako inšpektorica ni opravila nobene analize zemlje, da bi se z gotovostjo ugotovilo iz katerega gradbišča izvirajo odpadki, s čimer bi imela izkazano, da so odpadki iz gradbišč, ki jih je navajala v izdani odločbi in za kar inšpektorica ni predložila ustreznih materialnih dokazil.

10Izpostavlja, da so vsi izvajalci, ki so opravljali gradbena dela za tožnico, posredovali tudi dokazila, da so glavnino gradbenih odpadkov odvažali na za to namenjene deponije, pri čemer je morda res, da so imeli evidenčni listi nekaj formalnih pomanjkljivosti, vendar pa so se skladali s količino in vrsto odpadkov, ki so nastali pri izvedbi gradbenih del, katerih investitorka je bila tožnica. Meni, da so tožničini izvajalci gradbene odpadke iz gradbišč odvažali na za to določene deponije, kar so dokazovali z evidenčnimi listi o oddaji odpadkov zbiralcu gradbenih odpadkov oz. izvajalcu obdelave teh odpadkov in pisnimi potrdili.

11Zato tožnica meni, da ni ravnala protipravno, saj ni bilo dokazano, da bi odpadke na zemljišče parc. št. 1222/3, v lasti A. A. in parc. št. 2924/2, javno dobro, obe k. o. ..., navozili od gradbenih del, katerih investitorka je bila tožnica. Zatrjuje, da ni pristojna in obvezana odstraniti deponije odpadkov na tujem zemljišču. V zvezi s parcelo št. 2924/2, k. o. ... in na kateri naj bi delno tudi bili odloženi gradbeni odpadki, pa navaja, da je ta parcela v zemljiško knjigo vpisana kot javno dobro, brez titularja in če so neevidentirani izvajalci po naročilu A. A. na to parcelo vozili odpadke, tožnica o tem ni bila obveščena, oz. tega niti ni mogla vedeti. Predlaga odpravo odločbe.

12Toženka odgovora na tožbo ni podala, poslala pa je upravni spis.

Glede neoprave glavne obravnave

13Obe stranki sta sodišču posredovali podpisano pisno soglasje, da sodišče o sporu odloči na podlagi pisnih vlog in pisnih dokazov brez glavne obravnave na podlagi 279.a člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi z 22. členom Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1). Sodišče je na podlagi navedenega v zadevi odločilo na podlagi listin v upravnem in sodnem spisu ter o zadevi odločilo prednostno (tretji odstavek 279.a člena ZPP). Glede na navedeno izrecno soglasje tako sodišče ni sledilo dokaznemu predlogu tožnice, ki je želela, da se po potrebi zasliši priče predstavnike izvajalcev gradbenih del, saj so bili ti zaslišani že tekom upravnega postopka, tožnica pa na njihovo izpovedbo ni podala pripomb.

K I. točki izreka

14Tožba ni utemeljena.

15Po presoji sodišča je odločitev toženke pravilna in zakonita. Organ je v obrazložitvi izpodbijanega sklepa pojasnil razloge za svojo odločitev, to pa je dodatno argumentiral drugostopenjski organ ter se opredelil tudi do tožničinih pritožbenih navedb. Sodišče razlogom, ki so navedeni v izpodbijani odločbi in drugostopenjski odločbi v celoti sledi in se nanje sklicuje (drugi odstavek 71. člena ZUS-1), saj tožnica v tožbi te razloge ponavlja.

16V obravnavani zadevi je sporna odločitev inšpektorata, da mora tožnica s parcele št. 1222/3 in 2924/2 odstraniti vse odložene in v tla vnesene gradbene odpadke št. 17 05 04 - zemlja in kamenje v ocenjeni količini cca 2.400 m3 na način, da se prepreči plazenje ter da mora odstranjene odpadke oddati zbiralcu gradbenih odpadkov ali izvajalcu obdelave teh odpadkov.

17ZVO-1 v 3. členu določa, da je obremenitev okolja vsak poseg ali posledica posega v okolje, ki je izključno ali hkrati povzročila ali povzroča onesnaževanje okolja, tveganje za okolje, okoljsko škodo ali rabo naravne dobrine (6. točka). Prvi odstavek 9. člena ZVO-1 predpisuje, da je povzročitelj obremenitve odgovoren za odpravo vira čezmernega obremenjevanja okolja in njegovih posledic v skladu s tem zakonom (načelo odgovornosti povzročitelja). Poseg v okolje je namreč dopusten le, če ne povzroča čezmerne obremenitve (prvi odstavek 15. člena ZVO-1). Čezmerna obremenitev okolja pa je obremenitev, ki presega mejne vrednosti emisije, standarde kakovosti okolja, pravila ravnanja ali dovoljeno rabo naravne dobrine (6.1. točka 3. člena ZVO-1). 20. člen ZVO-1 nadalje določa, da mora povzročitelj onesnaževanja upoštevati vsa pravila ravnanja z odpadki, ki so potrebna za preprečevanje odpadkov in zagotavljanje predelave odpadkov ali njihovo odstranjevanje, če predelava ni mogoča (prvi odstavek). Uredba o odpadkih tako določa, da je odpadke prepovedano puščati v okolju, jih odmetavati ali z njimi nenadzorovano ravnati (prvi odstavek 17. člena) ter da mora izvirni povzročitelj odpadkov ali drug imetnik odpadkov zagotoviti njihovo obdelavo, tako da jih: (1.) obdela sam, (2). odda zbiralcu ali (3.) odda izvajalcu obdelave (prvi odstavek 24. člena).

182. člen Uredbe o ravnanju z odpadki, ki nastanejo pri gradbenih delih (v nadaljevanju Uredba) določa, da je povzročitelj gradbenih odpadkov oseba, ki naroči gradbena dela ali jih sama izvaja, če zaradi graditve objekta nastajajo gradbeni odpadki - investitor (1. točka). Za ravnanje z gradbenimi odpadki na gradbišču je v celoti odgovoren investitor (prvi odstavek 4. člena). 6. člen Uredbe pa pravi, da mora investitor zagotoviti oddajo gradbenih odpadkov zbiralcu gradbenih odpadkov ali izvajalcu obdelave teh odpadkov (prvi odstavek) in da mora investitor ob oddaji vsake pošiljke gradbenih odpadkov pridobiti od prevzemnika odpadkov izpolnjen evidenčni list in voditi evidenco o vrstah in količinah nastalih gradbenih odpadkov v skladu s predpisom, ki ureja ravnanje z odpadki, ali pa mora za to pooblastiti enega od izvajalcev del (peti odstavek).

19Sodišče v zadevi najprej zavrača navajanje tožnice, da je za nastalo situacijo odgovoren lastnik A. A., ker je neustrezno posegel v varovani pas za ureditev platoja, na katerem bi lahko odlagal les ter da zadeve ni uredil v skladu z danim soglasjem. Tudi če iz zapisnika z dne 29. 11. 2019 pri tožnici izhaja, da se A. A. zaveda, da je odgovoren za odlaganje materiala ob cesti in posledično za nastanek plazu, to v konkretni zadevi ni bistveno. Morebitni dogovori tožnice s A. A. in kršitev le teh je lahko predmet drugih postopkov med tožnico in A. A., tudi civilnih, to pa nima odločilnega vpliva za odločitev v konkretni zadevi. Tožnica se odgovornosti, ki jo ima kot investitorka, torej od dolžnosti predpisanega ravnanja z gradbenimi odpadki, ne more ekskulpirati s sklicevanjem na soglasje lastnika zemljišča in na dogovore med izvajalci gradbenih del, s katerimi ima sklenjene gradbene pogodbe.

20Inšpektorica je namreč na podlagi obsežnih listinskih dokazov ter z zaslišanjem številnih prič ugotovila relevantno dejansko stanje, o katerem je bila tožnica tekom upravnega postopka seznanjena ter imela možnost podati ugovore. Na podlagi izvedenega dokaznega postopka pa je celovito ugotovila dejansko stanje in tožnici izrekla ukrep, ki je predmet preizkusa v tem postopku.

21Tožnica sama priznava, da je v dokumentaciji, evidenčnih listih, ki bi jih morali voditi izvajalci, nekaj formalnih pomanjkljivosti. Sodišče glede na predpisano zahtevo iz 6. člena Uredbe ugotavlja, da pri tem ne gre le za formalne pomanjkljivosti. V postopku je bilo namreč ugotovljeno, da tako tožnica kot investitorka in njeni izvajalci, ki so gradbena dela za oz. po naročilu tožnice kot investitorke izvajali (D. D., s. p., Č. Č., s. p., in podizvajalec del E., d. o. o.) niso razpolagali z ustreznimi listinami, ki bi dokazovale ustrezno ravnanje z gradbenimi odpadki, zaslišani izvajalci oziroma odgovorne osebe za izvajanje gradbenih del pa so potrdili, da so del odpadkov deponirali na zemljišču A. A., kot izhaja iz izpodbijane odločbe.

22Tako je bilo ugotovljeno, da pri rekonstrukciji ceste JP 878471 in LC 377061 (Podgorje - Klančnik), izvajalec del D. D., s. p. (dela so se izvajala od 1. 10. 2019 do 15. 11. 2019), na nobenem evidenčnem listu tožnica ni navedena kot pošiljateljica/imetnica odpadka, evidenčna lista sta bila izdana dne 31. 12. 2019 in 16. 1. 2020, več kot mesec dni po zaključenih delih. Izvirni povzročitelj odpadkov mora za vsako pošiljko zagotoviti evidenčni list oz. skupni evidenčni list za več enakih ali različnih pošiljk nenevarnih odpadkov, ki jih v obdobju 30 zaporednih dni oddaja isti osebi in gre za istega prevoznika (25. člen Uredbe - odpadki).

23Nadalje je pri gradbišču zemeljski plaz na cesti Podgorje - Razbor, Slovenj Gradec (izvajalec del Avtoprevozništvo in gradbena mehanizacija Č. Č., s. p.) bilo ugotovljeno, da bi tožnica kot pošiljatelj odpadkov morala potrditi skupni evidenčni list ob oddaji zadnje pošiljke odpadkov, prevzemnik pa ga potrditi najpozneje 15. dan po prevzemu zadnje pošiljke odpadkov, ne pa po štirih mesecih (26. člen Uredbe o ravnanju z odpadki), česar tožnica ni storila.

24Na gradbišču vodovod - cesta Suhi Dol (podizvajalec del E., d. o. o.), kjer so se dela izvajala od oktobra do novembra 2019, pa je bilo ugotovljeno, da je odpadke podizvajalec del E., d. o. o. odpeljal k prevzemniku odpadkov na svoj plato za prevzem gradbenih odpadkov Sv. Vid v občini Vuzenica (betonarna in gramoznica) šele po sproženem plazu dne 21. 11. 2019. Zaslišan nadzornik tega gradbišča F. F. pa je ob svojem zaslišanju navedel med drugim, da se je del izkopanega materiala vozil na sporno lokacijo, kjer je zdrsnil plaz. V pisni izjavi je sicer kasneje navedel, da to ne drži. Je pa bilo ugotovljeno razhajanje v datumih pri dobavnicah, ki jih je predložil izvajalec Gradbeništvo E. (kjer je naveden datum 22. do 27. 11. 2019) in tistimi, ki jih je predložila tožnica (z datumi 30. 10. do 22. 11. 2019).

25Izjave o navažanju odpadkov na sporno lokacijo z navedenih gradbišč so podali tekom upravnega postopka tudi A. A. , G. G., neustrezno ravnanje pa izhaja tudi iz zapisnika Medobčinskega inšpektorata z dne 19. 11. 2019.

26Kot je pravilno pojasnil upravni organ, bi tožnica kot investitorka na treh gradbiščih (1. Rekonstrukcija ceste JP 878471 in LC 377061 (Podgorje - Klančnik), izvajalec del D. D., s. p., 2. Zemeljski plaz na cesti Podgorje - Razbor, Pod Hrastelom, izvajalec del Avtoprevozništvo in gradbena mehanizacija Č. Č., s. p., 3. Vodovod - cesta Suhi Dol, podizvajalec del Gradbeništvo E., d. o. o.) morala, skladno s prvim in petim odstavkom 6. člena Uredbe, zagotoviti oddajo gradbenih odpadkov z navedenih gradbišč zbiralcu gradbenih odpadkov ali izvajalcu obdelave teh odpadkov in ob oddaji vsake pošiljke gradbenih odpadkov pridobiti od prevzemnika odpadkov izpolnjen evidenčni list in voditi evidenco o vrstah in količinah nastalih gradbenih odpadkov v skladu s predpisom, ki ureja ravnanje z odpadki. Pravilno je ugotovila, da z navedenimi listinami ne razpolaga.

27Sledljivosti za navedeno količino svojih gradbenih odpadkov, ki so nastali na navedenih njenih treh gradbiščih, namreč tožnica kot investitorka (naročnica teh gradbenih del) na način, kot ga predpisuje 6. člen (oddaja gradbenih odpadkov) Uredbe, ni zagotovila, ampak so bili ti njeni odpadki odloženi in v tla vneseni na zemljišču s parc. št. 1222/3 in 2924/2, obe k. o. ... Ta ugotovitev prvostopenjskega upravnega organa namreč nedvoumno izhaja iz pridobljenih dokazov v postopku pred izdajo izpodbijane odločbe: inšpekcijskega pregleda lokacije odloženih odpadkov, pregleda evidenčnih listov ter pisnih izjav prič - občanov in iz ugotovitev Medobčinskega inšpektorata Koroške, ki izhajajo iz Zapisnika št. 061-0066/2019-1(63) z dne 19. 11. 2019 (tj. dva dni pred zdrsom dela gradbenih odpadkov - sprožitvijo plazu in zdrsa v potok Suhadolnica), iz katerih izhaja tudi sovpadanje časa izvajanja gradbenih del na navedenih treh tožničinih gradbiščih s strani navedenih lokalnih gradbenih podjetij s časom odlaganja (tudi s strani navedenih gradbenih podjetij) navedene količine tožničinih gradbenih odpadkov na zemljišči s parc. št. 1222/3 in 2924/2, obe k. o. ... tj. obdobje oktober in november 2020.

28Tožnica se tako npr. ne opredeli do ugotovitev, da tožnica v postopku do izdaje izpodbijane odločbe z evidenčnimi listi za odpadek s št. 17 05 04 - zemlja in kamenje nastal pri rekonstrukciji ceste JP 878471 in LC 377061 (Podgorje - Klančnik), v količini 655,48 m3 sploh ne razpolaga, obenem pa iz predložene spisne dokumentacije obravnavane zadeve izhaja izjava izvajalca gradbenih del (D. D., s. p., ), da je del odpadkov s tega tožničinega gradbišča še vedno deponiran na zemljišču s parc. št. 1222/3 (v lasti A. A.), temu dejstvu pa, kot ugotovljeno, tožnica tekom upravnega postopka ne nasprotuje. To pa pomeni, da je tožnica kot investitorka ravnala tudi v nasprotju s 25. členom Uredbe o odpadkih po katerem mora izvirni povzročitelj odpadkov ali drug imetnik odpadkov za vsako pošiljko odpadkov zagotoviti evidenčni list (prvi odstavek).

29Zatrjevanja tožnice, da inšpektorica ni analizirala odpadke tako, da bi ugotovila, ali so res iz gradbišč, kjer je tožnica investitorka, saj so njeni izvajalci imeli odprta še druga gradbišča, pri čemer ne navaja, s katerih drugih gradbišč naj bi bili pripeljani, je nedovoljena tožbena novota, ki je tožnica ni zatrjevala že v upravnem postopku. Sicer pa je iz ostalih dokazov razvidno (listine, izpovedbe prič), da je bila tožnica tista, ki je po izvajalcih dovažala odpadke, zato je navedeni dokaz tudi nepotreben.

30Glede navedbe, da bo morala tožnica odstranjevati odpadke iz tujega zemljišča, in sicer gradbene odpadke, ki so bili odloženi in v tla vneseni na zemljišču parc. št. 2924/2, k. o. ..., ko tožnica ponovno izpostavlja, da nima pooblastila za odstranitev, saj da ni niti lastnica niti posestnica zemljišča s parc. št. 2924/2, k. o. ... (saj gre za javno dobro, na katerem še ni imenovan titular) in da zato ne more biti inšpekcijska zavezanka, se sodišče pridružuje pojasnilu toženke, da pa iz predložene dokumentacije upravnega spisa obravnavane zadeve, konkretno iz Predpogodbe št. 430-0037/2019 z dne 12. 9. 2019, ki jo je predložila tožnica sama, nedvoumno izhaja, da tožnica s predmetnim zemljiščem razpolaga (najmanj kot lastniška posestnica); zemljišče s parc. št. 2924/2, k. o. ... tako kot prvopogodbena stranka menja z drugopogodbeno stranko (drugi odstavek pod III. v povezavi s IV. pogodbe). Nadalje pa tudi iz podatkov GURS izhaja, da je tožnica začasna upravljavka navedenega zemljišča, tj. s parc. št. 2924/2, k. o. ... Tudi če bi zemljišče s parc. št. 2924/2, k. o. ... bilo v lasti tretje osebe, je izpodbijana odločba izvršljiva. Inšpekcijski ukrepi so izrečeni za varstvo javnega interesa. V obravnavani zadevi je javni interes, da se odstranijo tožničini gradbeni odpadki, ki so nezakonito odloženi in vneseni v tla na lokaciji zemljišče s parc. št. 1222/3 in 2924/2, obe k. o. ..., in se z njimi ravna skladno s predpisi, tj. da se jih, preda zbiralcu gradbenih odpadkov ali izvajalcu obdelave teh odpadkov.

31Kot je pravilno ugotovil prvostopenjski organ, je tožnica kot oseba, ki je naročila gradbena dela in so zaradi graditve po njenem naročilu nastajali gradbeni odpadki (investitorka navedenih gradenj), povzročiteljica obravnavanih gradbenih odpadkov (prva točka 2. člena Uredbe v povezavi s 3. členom Uredbe) in je bila zato dolžna ravnati z njimi na predpisan način (skladno z ZVO-1 in Uredbo), pa tega ni storila (ampak jih je pustila v okolju) in so obravnavani gradbeni odpadki na navedenem zemljišču zato odloženi nezakonito in jih je zato tožnica dolžna odstraniti, to pa na način, da se prepreči plazenje; odstranjene odpadke je treba predati zbiralcu gradbenih odpadkov ali izvajalcu obdelave teh odpadkov, dokazilo o odstranitvi odpadkov pa predložiti inšpekciji za okolje. Storiti mora torej to, kar ji kot investitorki nalaga 6. člen Uredbe.

32Ker je tožba po povedanem neutemeljena, sodišče pa nepravilnosti, na katere pazi uradoma, ni našlo, je tožbo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 kot neutemeljeno zavrnilo.

K II. točki izreka

33O stroških upravnega spora je odločilo na podlagi četrtega odstavka 25. člena ZUS-1, po katerem trpi v primeru, če sodišče tožbo zavrne, vsaka stranka svoje stroške postopka.