VSM Sklep I Cp 923/2023

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II. Predlagatelj je dolžan v roku 15 dni povrniti 233,33 EUR stroškov pritožbenega postopka v korist proračuna Republike Slovenije, in sicer na račun Okrožnega sodišča v Mariboru št. 1, sklic 2, z zakonskimi zamudnimi obrestmi od prvega dne po poteku 15 dnevnega roka do plačila.

1Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo predlog, da se nasprotno udeleženko postavi pod skrbništvo.

2Zoper citirani sklep vlaga pravočasno pritožbo predlagatelj. Sklep izpodbija iz razloga nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja in zaradi absolutnih bistvenih kršitev določb postopka. Predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi, izpodbijani sklep razveljavi ter vrne zadevo sodišču prve stopnje v ponovno odločanje. Navaja, da je predlagal dopolnitev pisnega izvedenskega mnenja, kljub temu pa sodišče prve stopnje predlogu ni sledilo. Pojasnjuje, da je izvedenec v mnenju navajal, da sta pri nasprotni udeleženki podani trajni duševni motnji, in sicer ponavljajoča se depresivna motnja in sindrom odvisnosti od drog, za kateri je ocenil, da vplivata na kvaliteto njenega življenja. Izpostavil je, da ima nasprotna udeleženka obdobja, ko je nefunkcionalna in ko se nenavadno vede zaradi vpliva psihoaktivnih snovi, kar pa naj bi bilo zgolj prehodno stanje, dočim ima tudi obdobja, ko je povsem urejena in se lahko svobodno odloča. Sodišče je torej odločitev oprlo na nejasno izvedensko mnenje ter izpovedbo nasprotne udeleženke, ki ji je nekritično sledilo. Nasprotna udeleženka je namreč izpovedala, da v življenju nikdar ni pila alkohola in da z njim ni imela težav, kar pa je v nasprotju z izvedenskim mnenjem, iz katerega izhaja, da nasprotna udeleženka uživa alkohol ter je bila zaradi prekomernega uživanja alkohola večkrat obravnavana tako v zdravstveni službi kakor tudi s strani policije. Nadalje je nasprotna udeleženka izpovedala, da od leta 1997 dalje naj ne bi bila več odvisna od drog, iz izvedenskega mnenja pa nasprotno izhaja, da si nasprotna udeleženka stisko tudi sedaj pogosto lajša z uživanjem psihoaktivnih snovi v okviru svojih finančnih zmožnosti, pri čemer pa zaradi takšnega uživanja prihaja do stanj, ko je bolj agresivna, nedopovedljiva, potrebna treznjenja in ali umirjanja v bolnišnici. Iz izvedenskega mnenja ni mogoče ugotoviti, ali je nasprotna udeleženka v obdobjih, v katerih je pod vplivom psihoaktivnih snovi, sposobna skrbeti zase, za svoje pravice in koristi ter kako dolga so takšna obdobja oziroma kako pogosto si sledijo. Sodišče v tej smeri ni želelo dopolnitve izvedenskega mnenja, zato je dejansko stanje ostalo nepopolno ugotovljeno, pa tudi sklepa ne da preizkusiti. Glede na to, da je nasprotna udeleženka sama izpovedala, da se že od leta 2007 dalje zdravi pri psihiatrinji dr. A. A., je izvedensko mnenje pomanjkljivo tudi glede teh podatkov, ki bi jih izvedenec moral pridobiti in se do njih opredeliti. Stroškov ne priglaša.

3Nasprotna udeleženka se v odgovoru na pritožbo zavzema za njeno zavrnitev. Priglaša pritožbene stroške.

4Pritožba ni utemeljena.

5Pritožbeno sodišče preizkusi sklep sodišča prve stopnje v mejah razlogov, ki so navedeni v pritožbi, pri tem pa pazi po uradni dolžnosti na bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 1., 2., 3., 6., 7., 11. točke, razen glede obstoja in pravilnosti pooblastila za postopek pred sodiščem prve stopnje, ter 12. in 14. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) in na pravilno uporabo materialnega prava (drugi odstavek 350. člena v zvezi s 366. členom ZPP). Določbe ZPP so uporabljene na podlagi 42. člena Zakona o nepravdnem postopku (ZNP-1).

6Pritožbeni preizkus pokaže, da sodišče prve stopnje ni zagrešilo niti pritožbeno uveljavljanih niti uradno upoštevnih kršitev postopka, da je pravilno in popolno ugotovilo dejansko stanje, na tako ugotovljeno dejansko stanje pa pravilno uporabilo materialno pravo, kot bo obrazloženo v nadaljevanju.

7V predmetni zadevi je predlagatelj podal predlog, da se njegova sestra (nasprotna udeleženka) postavi pod skrbništvo. Po določilu prvega odstavka 262. člena Družinskega zakonika (DZ) sodišče postavi pod skrbništvo tisto osebo, ki zaradi motnje v duševnem razvoju ali težav v duševnem zdravju ali drugega vzroka, ki vpliva na zmožnost razsojanja, sama brez škode zase ni sposobna poskrbeti za svoje pravice in koristi. Hkrati takšni osebi imenuje skrbnika in določi obseg skrbnikovih obveznosti in pravic (drugi odstavek 262. člena DZ).

8Iz dejanskih ugotovitev sodišče prve stopnje izhaja, da je nasprotna udeleženka v preteklosti zlorabljala droge in bila na metadonski terapiji, da uživa kanabis in občasno alkohol, da boleha za duševnima motnjama (ponavljajoča depresivna motnja - trenutno blaga in sindrom odvisnosti od več drog), vendar navedeni duševni motnji na presojo njene realnosti ne vplivata, saj so njene umske sposobnosti dovolj ohranjene, da lahko racionalno razmišlja in se odloča po svoji volji. Ima še splošno razgledanost, prepozna denar in vrednosti ter zna računati na pamet, pozna pravne in upravne poti, na kar kaže tudi dejstvo, da si je tekom predmetnega postopka uredila brezplačno pravno pomoč. Obe duševni motnji ne povzročita, da ne bi mogla izraziti svoje volje, lahko jo zgolj zavreta ali okrnita za prehodno obdobje, vendar jo ima šem zmerja v oblasti. Je sposobna skrbeti za svoje pravice in koristi glede razpolaganja z nepremičninami in denarjem.

9Na podlagi navedenih dejanskih ugotovitev je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da pogoji za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo iz 262. člena DZ niso izpolnjeni. Izpodbijani sklep torej ima razloge o odločilnih dejstvih in se da preizkusiti, zaradi česar bistvena kršitev določb postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP ni podana.

10Neutemeljena so pritožbena izvajanja, da je dejansko stanje zmotno in nepopolno ugotovljeno. Sodišče prve stopnje svojih je na podlagi mnenja sodnega izvedenca in na podlagi zaslišanja nasprotne udeleženke izkustveno sprejemljivo zaključilo, da pogoji za postavitev pod skrbništvo niso podani. Dokazna ocena sodišča prve stopnje je jasna in življenjsko sprejemljiva ter v skladu z metodološkim napotkom iz 8. člena ZPP, zato se pritožbenemu sodišču dvom v pravilnost ugotovitve dejanskega stanja ni porodil.

11Ni pritrditi predlagateljevi pritožbeni graji, da bi izvedenec na podlagi predlagateljevih pripomb moral dopolniti izvedensko mnenje. Sodišče prve stopnje je na sedmi strani izpodbijane sodbe pojasnilo, da izvedenskega mnenja ni dalo v dopolnitev, ker je le to jasno, strokovno in skrbno argumentirano, poleg tega pa je izvedenec odgovoril na vsa vprašanja sodišča. Z navedenim sodišče druge stopnje soglaša in še pojasnjuje, da je treba izvedensko mnenje dopolniti tedaj, ko imajo stranke na pisno mnenje pripombe in terjajo pojasnilo o posameznih okoliščinah, ki so pravno pomembne za rešitev spora, zaradi česar je podan dvom o strokovni pravilnosti in popolnosti mnenja.¹ V predmetni zadevi je predlagatelj z vlogo z dne 24. 4. 2023, v kateri je podal pripombe na pisno izvedensko mnenje, predlagal, da izvedenec odgovori na vprašanje, ali je oškodovanka sposobna skrbeti zase in za svoje pravice in koristi tudi v obdobju, ko je pod vplivom prepovedanih drog ali alkohola in ali je v tem obdobju razsodna. Na to vprašanje pa je izvedenec že odgovoril v svojem pisnem izvedenskem mnenju pri odgovoru na tretje vprašanje (peta stran izvedenskega mnenja), ko je navedel, da ima nasprotna udeleženka obdobja, ko je nefunkcionalna, ko se nenavadno vede zaradi vpliva psihoaktivnih snovi, vendar pa so to zgolj prehodna stanja, in da ima nasprotna udeleženka obdobja, ko je povsem urejena in se lahko svobodno odloča. Odgovor je še dopolnil pri odgovoru na peto vprašanje, ko je navedel, da duševni motnji ne vplivata na njeno voljo, lahko jo zgolj okrnita ali zavreta za določeno obdobje, a jo ima zmeraj v svoji oblasti. To pomeni, da je izvedenec na to vprašanje že odgovoril, zato izvedenskega mnenja v tej smeri ni treba dopolnjevati.

12Prav tako je neutemeljen pritožbeni očitek, da bi moral izvedenec dopolniti izvedensko mnenje z odgovorom na vprašanje, kako dolga so obdobja, ko je udeleženka pod vplivom psihoaktivnih snovi in kako pogosto si le-ta sledijo. Pritožbeno sodišče po eni strani ugotavlja, da takšnih pripomb na izvedensko mnenje predlagatelj v postopku pred sodiščem prve stopnje sploh ni podal,² zato izvedenskega mnenja v tej smeri pred sodiščem prve stopnje ni bilo treba dopolnjevati.³ Po drugi strani pa pritožbeno sodišče izpostavlja, da se morajo pripombe na izvedensko mnenje nanašati na pravno odločilna dejstva.⁴ V skladu s prvim odstavkom 262. člena DZ je pri presojanju, ali je treba določeno odraslo osebo postavi pod skrbništvo, treba ugotoviti le, ali ta oseba zaradi motnje v duševnem razvoju ali težav v duševnem zdravju ali drugega vzroka, ki vpliva na zmožnost razsojanja, sama brez škode zase ni sposobna poskrbeti za svoje pravice in koristi. V predmetni zadevi pa je izvedenec jasno odgovoril, da predpostavke za postavitev nasprotne udeleženke pod skrbništvo niso podane, ker njeni duševni motnji ne vplivata na njeno presojo realnosti in ji ne omogočata, da izraža svojo voljo, temveč jo lahko le okrnita in zavreta za določeno prehodno obdobje, vendar jo ima zmeraj v svoji oblasti. Glede na to, da ima nasprotna udeleženka svojo voljo zmeraj v oblasti, tudi takrat, ko je zaradi uživanja psihoaktivnih snovi okrnjena, je pravno nerelevantno, kako dolga so obdobja, ko je udeleženka pod vplivom psihoaktivnih snovi, in kako pogosto si sledijo.

13Prav tako ne drži pritožbena graja, da je sodišče nekritično sledilo izpovedi nasprotne udeleženke in da je njena izpoved v nasprotju z izvedenskim mnenjem. Sodišče prve stopnje je na sedmi strani izpodbijanega sklepa pojasnilo, da je sledilo oceni izvedenca in njegovim ugotovitvam, saj so v skladu z izpovedjo nasprotne udeleženke, ki jo je na isti strani izpodbijanega sklepa povzelo. Pri tem pa sodišče druge stopnje ugotavlja, da je sodišče prve stopnje v obrazložitev izpodbijanega sklepa povzelo le tiste dele izpovedi nasprotne udeleženke, ki se skladajo z ugotovitvami in zaključki izvedenca. To pomeni, da je sodišče prve stopnje izpoved nasprotne udeleženke kritično ovrednotilo in ji ni poklonilo vere v tistih delih, kjer je njena izpoved v nasprotju z ugotovitvami izvedenca (npr. glede uživanja alkohola, glede uživanja drog ipd.).

14Pritožbeno izvajanje, da bi moral izvedenec pridobiti tudi zdravstveno dokumentacijo psihiatrinje dr. A. A., pri kateri se nasprotna udeleženka zdravi od leta 2007, je neutemeljena, ker predlagatelj teh pripomb v postopku pred sodiščem prve stopnje sploh ni podal niti ni konkretiziral, katera pravno odločilna dejstva bi se na ta način ugotavljala.

15Glede na pojasnjeno je sodišče druge stopnje pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1).

16V skladu s prvim in drugim odstavkom 165. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1 je treba odločiti tudi o pritožbenih stroških. V skladu s tretjim odstavkom 70. člena ZNP-1, se v primeru, ko je predlog za postavitev pod skrbništvo zavrnjen, naloži predlagatelju, da krije stroške postopka. Ker je bila nasprotna udeleženka v predmetni zadevi na podlagi odločbe Okrožnega sodišča na v Mariboru opr. št. Bpp 1928/2023 z dne z dne 28. 11. 2023 upravičena do brezplačne pravne pomoči v obsegu sestave in vložitve odgovora na pritožbo, se na podlagi 46. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči pritožbeni stroški nasprotne udeleženke povrnejo v korist proračuna Republike Slovenije. Ti stroški obsegajo: 312,5 točk za sestavo odgovora na pritožbo (tar. št. 26/5 Odvetniške tarife - OT) in 2 % za materialne stroške (tretji odstavek 11. člena OT), kar skupno znese 318,75 točk in kar upoštevaje vrednost odvetniške točke 0,60 EUR in 22 % DDV znese 233,33 EUR. Rok za plačilo pritožbenih stroškov je določen skladno s 313. členom ZPP, pri čemer začnejo zamudne obresti od stroškov postopka teči prvi dan po izteku roka za prostovoljno izpolnitev obveznosti (kot to določa 299. člen OZ).⁵

¹ VS RS sodba II Ips 29/2018 z dne 31. 5. 2018.
² Temveč je z vlogo z dne 24. 4. 2023 predlagal dopolnitev izvedenskega mnenja na način, da izvedenec odgovori na vprašanje, kako dolga so obdobja, ko je nasprotna udeleženka trezna in ni pod vplivom prepovedanih drog.
³ V skladu z VS RS sodba II Ips 206/2012 z dne 5. 9. 2013 je predpogoj za dopolnitev izvedenskega mnenja, da stranka določeno konkretizirano pripombo sploh poda.
⁴ VS RS sodba II Ips 29/2018 z dne 31. 5. 2018.
⁵ Načelno pravno mnenje občne seje Vrhovnega sodišča RS dne 13. 12. 2006 (Pravna mnenja 1/2006 str.7, obr.).