VSK Sklep IV Cp 669/2023

I. Pritožba se zavrne in sklep sodišča prve stopnje potrdi.

II. Prvi nasprotni udeleženec sam krije svoje pritožbene stroške.

1Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo ugovora prvega nasprotnega udeleženca, vložena 28. 9. 2023 in 29. 9. 2023.

2Zoper to odločitev se pritožuje prvi nasprotni udeleženec po pooblaščenki. Meni, da je bil začasen odvzem otrok pretiran, ker niso bili izkazani pogoji zanj. Iz ocene ogroženosti ne izhaja, da bi bili otroci, glede na že podano predhodno oceno ter dosedanjo obravnavo, ogroženi do te stopnje, da bi bil potreben odvzem. Otroci so približno v enakih razmerah živeli tri oziroma pet let. Predlagatelj je že bil v stikih s sedanjimi rejniki, postopek je tekel že od marca 2023. Iz poročil vrtca izhaja napredek pri obeh otrocih, prav tako niso zaznali znakov zanemarjenja otrok. Tudi ocena ogroženosti druge nasprotne udeleženke ni točna. Oba nasprotna udeleženca sta osebi s posebnimi potrebami, z motnjo v razvoju. Njuna izražanja in besedna sporočila ni mogoče jemati dobesedno. Tudi druga nasprotna udeleženka ima težave pri izražanju in je veliko bolj pasivna kot prvi nasprotni udeleženec. To sicer prvega nasprotnega udeleženca iritira in zato kdaj povzdigne glas, kar pa je v njihovi družini nekako običajno. Ne drži navedba predlagatelja, da prvi nasprotni udeleženec "izrablja otroke" za dosego milejšega kaznovanja v kazenskem postopku. Meni, da je odločitev sodišča prve stopnje preuranjena. Zaradi ravnanja predlagatelja so bili otroci izpostavljeni dodatni travmi, saj so bili najprej nameščeni v krizni center in šele kasneje v rejniško družino. Po 167. členu Družinskega zakonika (v nadaljevanju DZ) se za odvzem zahteva kvalificirana ogroženost otroka, torej da je njegovo korist mogoče zavarovati le s takojšnjim odvzemom. Predlagatelj je napačno ocenil, da prvi nasprotni udeleženec poseduje orožje, s katerim bi lahko koga poškodoval. To ne drži, ker gre za zračno puško, ki je v prosti prodaji. Predlagatelj tudi nikoli ni zaznal nobenih znakov, da bi nasprotna udeleženca z otroki grdo ravnala. Nizek obseg stikov je za otroka lahko škodljiv. V primeru drugačne odločitve sodišča bo vrnitev zelo težavna. Obema nasprotnima udeležencema je po odvzemu hudo. V tem času sta uredila in pospravila stanovanje ter otroško sobo. Prvi nasprotni udeleženec je dokončal centralno ogrevanje v kopalnici, tako da sta sedaj tudi kopalnica in hodnik ogrevana. Oba nasprotna udeleženca po odhodu otrok zelo trpita in ju zelo pogrešata. Priglasil je pritožbene stroške.

3Pritožba ni utemeljena.

4Sodišče prve stopnje je z začasno odredbo z dne 20. 9. 2023 (v uvodu je naveden datum 19. 9. 2023) odločilo, da se mld. A. A. (stara pet let) in mld. B. B. (star tri leta) takoj začasno odvzameta staršema, materi C. C. in očetu Č. Č. ter namestita v Krizni center za otroke. Istočasno je s tem sklepom staršema začasno omejilo pravico do osebnih stikov z otrokoma na način, da se bodo ti stiki začasno izvajajo enkrat tedensko v obsegu največ dveh ur, po predhodnem dogovoru s strokovnimi delavci Centra za socialno delo (v nadaljevanju CSD). Za primer kršitve naloženih obveznosti je nasprotnima udeležencema izreklo denarno kazen. Z izpodbijanim sklepom je zavrnilo ugovor (ugovora) prvega nasprotnega udeleženca zoper to odločitev.

5Pri svoji odločitvi je sledilo obrazloženemu predlogu CSD ter ocenilo, da je zaradi hude ogroženosti otrok treba nujno urediti njun položaj z izdajo začasne odredbe. Ne drži pritožbeno navajanje, da je šlo za preuranjen in pretiran ukrep, za katerega niso bili izkazani zakonski pogoji. Sodišče prve stopnje je med drugim ugotovilo, da imata starša (nasprotna udeleženca) določene motnje v razvoju (prvi nasprotni udeleženec lažjo, druga nasprotna udeleženka pa zmerno motnjo). Otrokoma nista zagotavljata ustrezne osebne higiene in prehrane. Ob obisku CSD na domu družine sta bila otroka vidno zanemarjena in umazana. Bivanjski pogoji so bili povsem neustrezni. Starša otrokoma tudi nista zagotavljala primerne razvojne spodbude, čustvene bližine in podpore. Zaradi neizvajanja oziroma neprimernega izvajanja starševske skrbi, slednja že kažeta zaostanke v razvoju, predvsem na področju socialnih veščin. Poleg tega imata nasprotna udeleženca slab partnerski odnos, saj med seboj ne komunicirata in si pri skrbi za otroka ne pomagata. Oče se ne vključuje v skrb za otroka in ne prepoznava njunih potreb. Njegovo psihično stanje je od povzročitve prometne nesreče izredno slabo. Je nekritičen do svojih neprimernih ravnanj. Mati pa je otopela in ni zmožna zaščititi ne sebe in ne otrok.

6Sodišče prve stopnje se je v izpodbijanem sklepu opredelilo do bistvenih ugovornih navedb prvega nasprotnega udeleženca. V zvezi s tem je podalo prepričljive razloge, ki jim pritožbeno sodišče pritrjuje. Izkazan je zaključek, da sta bila otroka v domačem okolju tako ogrožena, da je bilo treba nemudoma zavarovati (urediti) njune koristi z izdajo začasne odredbe. Drugačno pritožbeno zavzemanje ne prepriča. Postopek zavarovanja mora biti pospešen in učinkovit, zato zadostuje standard verjetnosti. Temu je sodišče prve stopnje zadostilo. Ob strokovni pomoči CSD je raziskalo ključna dejstva in v zvezi s tem sprejelo ustrezno odločitev. Z minimiziranjem in opravičevanjem posameznih okoliščin (na primer glede posedovanja puške, ki naj bi bila zgolj zračna puška; z navajanjem, da je sedaj domače stanovanje v boljšem stanju, ...) prvi nasprotni udeleženec ne uspe. Sicer pa so njegova pritožbena navajanja enostranska in parcialna. Resnega dvoma v pravilnost izpodbijane odločitve ne vzbudi. Prav tako se neutemeljeno pritožuje glede odločitve o stikih. Sodišče prve stopnje je tudi v tem delu sledilo predlogu CSD in določilo stike po dve uri tedensko. V danih okoliščinah je bila ta odločitev povsem sprejemljiva. Tehtnih in prepričljivih nasprotnih razlogov pritožba ne poda.

7Ker niso podani niti razlogi, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti, je neutemeljeno pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena Zakona o pravdnem postopku v zvezi z 42. in 100. členom Zakona o nepravdnem postopku, v nadaljevanju ZNP-1, ter 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju).

8Upoštevaje pritožbeni neuspeh prvega nasprotnega udeleženca ter naravo tega postopka (varstvo koristi otrok) je pritožbeno sodišče v skladu z določbo 101. člena ZNP-1 odločilo, da krije prvi nasprotni udeleženec svoje pritožbene stroške.