VDSS Sklep Pdp 538/2023
ECLI:SI:VDSS:2023:PDP.538.2023Področje: sodne takse
Vsebina: Jedro · Izrek · Obrazložitev 1–7▾
Jedro povzetek sodišča
Začasni zastopnik stranke, ki ga je postavilo sodišče, ni dolžan plačevati taks za tistega, ki ga zastopa. Specialna določba 4. člena ZST-1, po kateri začasni zastopnik stranke v postopku, ki ga je postavilo sodišče, ni dolžan plačati sodne takse za zastopanca, razveljavlja splošno določbo 8. člena ZST-1, ki opredeljuje plačilo sodne takse kot procesno predpostavko za opravo dejanj sodišča.
Izrek
I. Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep razveljavi.
II. Toženka sama krije svoje stroške pritožbe.
Obrazložitev
1Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom z dne 5. 9. 2023 ugotovilo, da je pritožba tožene stranke, vložena 22. 6. 2023 zoper sodbo z dne 29. 5. 2023, umaknjena (I. točka izreka), in je postopek s pritožbo ustavilo (II. točka izreka).
2Zoper sklep vlaga pritožbo toženka zaradi vseh pritožbenih razlogov in predlaga njegovo odpravo. Navaja, da je bil v zadevi toženki zaradi nedosegljivosti postavljen začasni zastopnik. Sklicuje se na sodno prakso, po kateri v primeru začasnega zastopanja stranke plačilo sodne takse ni procesna predpostavka za obravnavo pritožbe, saj začasni zastopnik ni dolžan plačati sodne takse za stranko. Meni, da je treba pritožbo kljub neplačilu sodne takse vzeti v obravnavo. Priglaša stroške pritožbe.
3Pritožba je utemeljena.
4Pritožbeno sodišče je izpodbijani sklep preizkusilo v okviru pritožbenih razlogov in razlogov, na katere pazi po uradni dolžnosti na podlagi 19. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS-1) v povezavi z drugim odstavk0m 350. člena v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku (ZPP).
5V skladu z ustaljeno sodno prakso začasni zastopnik stranke, ki ga je postavilo sodišče, ni dolžan plačevati taks za tistega, ki ga zastopa. Specialna določba 4. člena ZST-1, po kateri začasni zastopnik stranke v postopku, ki ga je postavilo sodišče, ni dolžan plačati sodne takse za zastopanca, razveljavlja splošno določbo 8. člena ZST-1, ki opredeljuje plačilo sodne takse kot procesno predpostavko za opravo dejanj sodišča. Taksna obveznost je sicer nastala, vendar to ne pomeni, da se pritožba šteje za umaknjeno, temveč, da sodišče prve stopnje neplačano takso vpiše v seznam taks in jo kasneje, ko je znano premoženje zastopanih, izterja, zadevo pa začne obravnavati brez plačila sodne takse, ki torej v takem primeru ni procesna predpostavka (prim. s sklepi VSL I Cp 1383/2020 in II Cp 802/2017, VSM I Cpg 328/2017 in I Ip 1111/2016 ter strokovni članek mag. Oštir T., Izdaja plačilnega naloga za plačilo sodne takse in ugovor zoper plačilni nalog, Pravosodni bilten, št. 3/2021, str. 253).
6Glede na navedeno je sodišče prve stopnje zmotno uporabilo materialno pravo s tem, da je pritožbo toženke zaradi plačila sodne takse štelo za umaknjeno, zato je bilo treba pritožbi ugoditi in izpodbijani sklep razveljaviti (3. točka 365. člena ZPP).
7Toženka skladno s prvim odstavkom 154. v povezavi s prvim odstavkom 165. člena ZPP sama krije svoje stroške pritožbe zoper ta sklep, saj v tem individualnem delovnem sporu (prim. sodbo pritožbenega sodišča Pdp 538/2023 z dne 23. 11. 2023) ni uspela.
Vir: Višje delovno in socialno sodišče · sodnapraksa.si ↗ · CC BY 4.0 · prevzeto 15. 3. 2024Nazaj na vrh ↑