VSM Sklep II Kp 29703/2019

I. Pritožba zagovornice obdolženega A. A. se zavrne kot neutemeljena.

II. Obdolženi je dolžan plačati sodno takso v višini 50,00 EUR.

1Okrožno sodišče v Mariboru je s pritožbeno izpodbijanim sklepom na podlagi prvega odstavka 94. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) obdolženemu naložilo, da v roku petnajst dni po prejemu plačilnega naloga na račun Okrožnega sodišča v Mariboru plača znesek 76,60 EUR, ki predstavlja krivdno povzročene stroške kazenskega postopka, nastale v zvezi z vročanjem sodnega pisanja za obtoženca po pooblaščenem vročevalcu.

2Zoper sklep se je pritožila zagovornica obdolženega iz razloga zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ter posledične kršitve kazenskega zakona. Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in izpodbijani sklep razveljavi tako, da se obdolženca oprosti plačila stroškov pooblaščenega vročevalca.

3Pritožba ni utemeljena.

4Zagovornica v pritožbi sicer ne konkretizira in v nadaljevanju ne obrazloži, v čem je sodišče prve stopnje sprejelo zmotno dokazno oceno, torej, katera odločilna dejstva je ugotovilo zmotno oziroma jih sploh ni ugotovilo. Zgolj posplošeno navrže, da izpodbija prvostopenjski sklep iz razloga zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, pri tem pa v resnici graja neustrezno ravnanje pošte in ne prvostopenjsko sprejete odločitve, ki je sicer predmet presoje pritožbenega postopka. Izpostavlja, da je obdolženi dne 3. 7. 2023 na pošti B. podal naročilo, da se prispele poštne pošiljke zaradi njegove preselitve prepošiljajo iz naslova B. na naslov C. Tako je po mnenju pritožnice pošta ravnala narobe, ko vabila za glavno obravnavo za dne 13. 11. 2023, poslanega dne 13. 9. 2023, ni usmerila na pravi naslov.

5Vendar nima prav. Pritožbeno sodišče pojasnjuje, da morajo po prvem odstavku 94. člena ZKP procesni udeleženci, ne glede na izid kazenskega postopka, povrniti tiste stroške postopka, ki so jih povzročili po svoji krivdi. Glede na 1. točko drugega odstavka 92. člena ZKP spadajo med stroške postopka tudi stroški za vročanje pisanj po pravni ali fizični osebi. Kdaj je procesni udeleženec, v obravnavanem primeru obdolženi, pritožbeno polemizirane stroške zakrivil, je dejansko vprašanje, na katerega pa je sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu pravilno odgovorilo in za sprejeti zaključek ponudilo tehtne in prepričljive razloge. Tudi po prepričanju pritožbenega sodišča je bilo v obravnavanem primeru vročanje sodnega pisanja obdolžencu po detektivu, upravičeno odrejeno. Sodišče prve stopnje mu je namreč po ustaljeni praksi vročalo vabilo na glavno obravnavo za dne 13. 11. 2023, vendar obdolženi sodne pošiljke na pošti ni dvignil, kljub temu, da je bil o njej obveščen dne 14. 9. 2023 in 15. 9. 2023, pri čemer ga je poštna pošiljka za osebni prevzem na pošti čakala petnajst dni. Posledično neodzivnosti se je sodišče prve stopnje upravičeno odločilo za vročitev sodnega pisanja po detektivu. Tozadevno je pravilno opozorilo, da je bil obdolženi tekom postopkovnega stadija kazenske preiskave poučen o dolžnosti, da mora sodišču takoj sporočiti vsako spremembo naslova ali namero spremembe naslova, tega pa ni (neposredno) ni storil.

6Pritožbeno sodišče opozarja, da stroški niso zakrivljeni, če je procesni udeleženec storil vse, kar je bil po zakonu dolžan storiti oziroma kadar so mu objektivne okoliščine, ki se jim ni bilo mogoče izogniti, preprečevale, da se izogne nastanku nepotrebnih stroškov.¹ Ker je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da obdolženi sodnega pisanja na sodišču sporočenem naslovu bivanja ni dvignil, prav tako pa tudi ni sporočil spremembe naslova bivanja. Posledično je moralo odrediti vročanje po detektivu. Nenazadnje obdolženi niti ni sporočil nobenega drugega zadržka, zaradi katerega poslanega mu sodnega pisanja ni dvignil ter sporočil spremembe naslova bivanja oziroma namere, da to stori, kakor je podobno naročilo podal pri pošti B.² O takšnih razlogih oziroma o spremembi naslova bivanja pa ni sodišča prve stopnje obvestil niti naknadno, temveč okoliščino naročila preusmeritve poštnih pošiljk uveljavlja šele v okviru pritožbenih navedb. Iz tega razloga ne gre slediti stališču pritožbe, da je obdolženi storil vse, kar je bilo v njegovi moči, da obravnavnih stroškov vročanja po detektivu ne bi povzročil.

7Sodišče prve stopnje odsotnosti strank z naslova za vročanje ni dolžno preverjati po uradni dolžnosti, temveč je dolžnost obvestiti prvostopenjsko sodišče o tovrstni spremembi na strani obdolženega in nikakor na strani pošte, kot to zmotno zatrjuje pritožba. Tudi sicer pa obdolženega dolžnosti notifikacije naročilo pošti, naj seznani pošiljatelja z novim naslovom bivanja obtoženca, tozadevno ne more razbremeniti. Kot ključno pritožbeno sodišče namreč izpostavlja, da iz vsebine naslovnikovega naročila pošti B. z dne 3. 7. 2023 celo izrecno izhaja, da je obdolženi seznanjen, da se pisma v kazenskem postopku vročajo po posebnih zakonih. Zatrjevana kršitev tako ni podana.

8Po obrazloženem se izpodbijani sklep izkaže kot pravilen in zakonit, zato je pritožbeno sodišče pritožbo zagovornice obtoženca zavrnilo kot neutemeljeno (tretji odstavek 402. člena ZKP).

9Odločitev o stroških pritožbenega postopka je posledica neuspešne pritožbe, zaradi česar je obtoženec dolžan plačati sodno takso, kot je po tarifni številki 7404 Taksne tarife Zakona o sodnih taksah (ZST-1) odmerjena v izreku tega sklepa.

¹ Glej Baškovnič, M., v: Šepec, M. et al., Zakon o kazenskem postopku (ZKP) s komentarjem, 1. knjiga, Lexpera, GV Založba, Ljubljana, 2023, str. 579.
² Prim. s sodbo Vrhovnega sodišča RS I Ips 70/2009 s 26. 3. 2009.