VSC Sklep III Cpg 102/2023

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje v izpodbijani I. do III. točki izreka.

1Sodišče prve stopnje je z v uvodu navedenim sklepom zavrnilo predlog toženca za oprostitev plačila sodne takse za pritožbeni postopek zoper sodbo z dne 23. 5. 2023 (I. točka izreka). Tožencu je dovolilo obročno plačilo sodne takse v desetih zaporednih mesečnih obrokih, od katerih znaša vsak 652,50 EUR (II. točka izreka). V presežku je zavrnilo predlog toženca za obročno plačilo sodne takse (III. točka izreka). Zapadle zneske je dolžan plačati toženec na transakcijski račun sodnih taks sodišča (IV. točka izreka). Razveljavilo je plačilni nalog z dne 26. 7. 2023 (V. točka izreka). Ugotovilo je, da je toženec razvezan in oče dveh odraslih otrok, starejših od 26 let, katerih po zakonu ni več dolžan preživljati. Iz predloga in uradnih evidenc izhaja, da je zaposlen in je v obdobju zadnjih treh mesecev pred vložitvijo predloga (maj, junij in julij 2023) prejel plačo v povprečni mesečni neto višini 1.188,66 EUR. Poleg tega je prejel dohodek iz oddajanja premoženja v najem v povprečni mesečni neto višini 270,00 EUR. V navedenem obdobju je prejel regres v povprečni mesečno neto višini 626,74 EUR. Kot izhaja iz podatkov o prometu in stanju sredstev na transakcijskem računu toženca, je v obdobju zadnjih 12 mesecev pred vložitvijo predloga prejel vračilo davka, upoštevano kot 1/12 v povprečni oziroma sorazmerni mesečni višini 10,77 EUR. Povprečni neto mesečni dohodek na družinskega člana znaša 1.863,50 EUR in toženec presega z zakonom določen dohodkovni cenzus 930,68 EUR. Toženec je lastnik dveh nepremičnin v k.o. Sladka gora do celote, katerih ocenjena vrednost po podatkih na spletnem portalu GURS znaša 1.648,00 EUR in 687,00 EUR. Poleg tega ima odprt transakcijski račun pri banki A. d.d., na katerem ima 30. 9. 2023 izkazano pozitivno stanje denarnih sredstev 2.316,85 EUR, kar pomeni, da ima premoženje v obliki razpoložljivih sredstev na računu. Toženec ima premoženje v skupni vrednosti 4.651,85 EUR, s čimer ne presega z zakonom določenega premoženjskega cenzusa 22.336,32 EUR. Toženec presega z zakonom določen dohodkovni cenzus in niso podani pogoji za oprostitev plačila sodne takse. Po drugi strani, glede na opisano premoženjsko stanje toženca (zlasti druga nakazila na transakcijskem računu), si lahko zagotovi sredstva za plačilo sodne takse tako, da bi bil zmožen plačila v mesečnih obrokih, brez da bi bila občutno zmanjšana sredstva za preživljanje.

2Zoper I. do III. točko izreka sklepa sodišča prve stopnje vlaga pritožbo toženec po pooblaščeni odvetniški družbi iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP) v zvezi s 366. členom ZPP. V pritožbi navaja, da mu je bilo s sodbo z dne 24. 5. 2023, zoper katero se pritožuje in v posledici katere je nastala taksna obveznost, naloženo plačilo 5,920.000,00 EUR, poleg tega še povračilo pravdnih stroškov tožeči stranki 46.510,31 EUR, kar predstavlja vrtoglavo visok znesek, posebej vsled dejstvu, da je toženec fizična oseba. Kolikor bo s pritožbo neuspešen, bo njegovo preživljanje močno ogroženo, česar se močno boji in že v tem trenutku zelo ekonomično ravna s svojimi sredstvi. Kolikor bo s pritožbo uspešen, bo sodna taksa tudi v primeru, da se ga oprosti plačila, pravdni strošek, ki ga bo plačala tožeča stranka. Sodišče je napačno ugotovilo dejansko stanje, da si toženec lahko pridobi denarna sredstva za plačilo sodne takse, saj mu bodo vsa razpoložljiva sredstva in glede na ogromen znesek, ki je predmet spora in ne glede na to, kako veliko bo zaslužil, odvzeta v primeru pravnomočnosti sodbe, njegovo preživljanje pa bo ogroženo. Sodišče ne pojasni zakaj je zavrnilo predlog za obročno plačilo sodne takse v 24 mesečnih obrokih in odločilo, da mora plačati ravno v 10 mesečnih obrokih.

3Pritožba ni utemeljena.

4Ne držijo očitki: (-) da je sodišče pavšalno zaključilo, da bo toženec zmožen plačati sodno takso v 10 obrokih, (-) da je ta zaključek obremenjen z absolutno bistveno kršitvijo določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, (-) da ima odločba pomanjkljivosti, zaradi katerih se ne more preizkusiti, (-) da v obrazložitvi sklepa niso navedeni razlogi o odločilnih dejstvih, (-) da sodišče ne pojasni zakaj je zavrnilo toženčev predlog za obročno plačilo sodne takse v 24 obrokih in da mora plačati sodno takso v 10 mesečnih obrokih. Glede odločilnih dejstev ima sklep sodišča prve stopnje vse dejanske ugotovitve, ki pritožbeno niti niso izpodbijane, prav tako ima materialnopravni zaključek. V povzetem pritožbenem očitku niti ne gre za bistveno kršitev določb pravdnega postopka, temveč za vprašanje pravilne uporabe materialnega prava. O tem bo odločeno v nadaljevanju.

5Pritožbene navedbe, da je bil toženec nepravnomočno obsojen na plačilo vtoževanega in relativno visokega denarnega zneska s stroški skoraj 6,000,000,00 EUR, niso pravno pomembne. Za upoštevanje obveznosti tožene stranke do tožeče stranke ni zakonske podlage.¹ Odločitev po sodbi še ni pravnomočna in je toženec ne more prejudicirati.

6Kot je bilo že povedano, toženec ne izpodbija odločilnih dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje glede njegovega materialnega položaja. Tako je sodišče prve stopnje med drugim ugotovilo, da znaša povprečni neto mesečni dohodek na družinskega člana – toženca 1.863,50 EUR in da ima izkazano pozitivno stanje denarnih sredstev 2.316,85 EUR (6. in 7. točka obrazložitve sklepa). Glede na takšen materialni položaj toženca je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da presega z zakonom določen dohodkovni cenzus 930,68 EUR (6. točka obrazložitve sklepa) in ne bi izpolnjeval materialnih pogojev za prejemanje redne brezplačne pravne pomoči v skladu s šestim odstavkom 11. člena Zakona o sodnih taksah (v nadaljevanju: ZST-1).

7Pritožbeno tudi ni sporna višina sodne takse 6.525,00 EUR (1. in 8. točka obrazložitve sklepa). Sodišče prve stopnje je glede na materialni položaj toženca (in možnost obročnega plačila) pravilno zavrnilo predlog za oprostitev plačila sodne takse v skladu s prvim odstavkom 11. člena ZST-1.

8Toženec še neutemeljeno navaja, da ne bo zmogel plačevati 10 obrokov, da naj sodišče poviša število obrokov na 24 in da s tem ne bi bil nihče oškodovan. Ne gre za vprašanje ali bi z večjim številom obrokov bil kdo oškodovan ali ne, temveč za materialnopravni zaključek, da bo v nespornih dejanskih okoliščinah toženec zmogel plačati 10 mesecev zapored 652,50 EUR. Sodišče prve stopnje je pravilno uporabilo drugi odstavek 11. člena ZST-1. Ta določa, da sodišče stranki odloži plačilo taks ali ji dovoli obročno plačilo, če bi bila s takojšnjim plačilom ali takojšnjim plačilom v celotnem znesku občutno zmanjšana sredstva, s katerimi se preživlja sama ali se preživljajo njeni družinski člani. Čas odloga plačila oziroma skupni čas plačevanja obrokov ne sme biti daljši od 24 mesecev, razen če sodišče zaradi izjemnih okoliščin presodi, da je za plačilo potreben daljši čas.

9Ker tudi sodišče druge stopnje ni ugodilo predlogu za oprostitev plačila taks, začneta teči rok za plačilo takse in rok za ugovor zoper že izdani plačilni nalog naslednji dan po vročitvi sklepa sodišča druge stopnje (tretji odstavek 14.a člena ZST-1).

10V postopku na prvi stopnji ni bila storjena nobena od tistih bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na obstoj katerih pazi sodišče druge stopnje po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP in 15. členom ZIZ). Zato je na podlagi 353. člena ZPP v zvezi z drugo točko 365. člena ZPP in 15. členom ZIZ zavrnilo pritožbo kot neutemeljeno in potrdilo sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu.

¹ Sklep VSL I Cpg 336/2021.