UPRS Sodba II U 196/2020-18

I. Tožbi se ugodi, izpodbijani upravni akt se odpravi in se zadeva vrne istemu organu v ponovni postopek.

II. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške postopka v znesku 15,00 EUR v roku 15 dni od vročitve sodbe, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Potek upravnega postopka

1Z izpodbijano odločbo je Mestna občina Ljubljana (v nadaljevanju tožnica) investitorki A., d. o. o. (v nadaljevanju toženka) zaradi prizidave skladiščnega objekta ... logistični center) na zemljišču parc. št. ... vse k.o. ..., odmerila komunalni prispevek v višini 669.492,85 EUR (točka I. izreka). Mestna občina Ljubljana je v drugi točki izreka ugotovila, da je investitorka v skladu z odločbo št. 3541-494/2017-4 z dne 5.12.2017 plačala komunalni prispevek zaradi novogradnje... logističnega centra na zemljišču parc. št. ... k.o. ... v višini 816.168,41 EUR in odločila, da se razliko preveč plačanega komunalnega prispevka v višini 146.675,56 EUR, vrne investitorki na TRR... sklic SI00 09000-39 pri banki T., d.d (točka III. izreka). S to odločbo je Mestna občina Ljubljana nadomestila odločbo št. 3541-51/2020-4, z dne 17.2.2020 (točka IV. izreka) in odločila, da stroškov postopka ni (točka V. izreka).

2Iz obrazložitve izhaja, da je tožeča stranka vložila zahtevek za odmero komunalnega prispevka, zaradi prizidave skladiščnega objekta (... logistični center na zemljišču parc. št. ... k.o. ...). V obrazložitvi sklepa Mestna občina Ljubljana pojasnjuje, da je tožnica vložila pritožbo na izdano odločbo št. 3541-51/2020-4 z dne 17.2.2020 iz razloga, ker pri odmeri komunalnega prispevka ni bila upoštevano plačilo komunalnega prispevka po odločbi št. 3541-494/2017-4 z dne 5.12.2017. Toženka je ugotovila, da je bila pritožba utemeljena in je z izpodbijano odločbo nadomestila odločbo 3541-51/2020-4, z dne 17.2.2020.

3Toženka se v izpodbijani odločbi sklicuje na določbe 217. in 220. člena Zakona o urejanju prostora (v nadaljevanju: ZUreP-2), 3. in 43. člen Gradbenega zakonika (v nadaljevanju: GZ) ter na določbe Odloka o programu opremljanja stavbnih zemljišč za območje Mestne občine Ljubljana (v nadaljevanju Odlok PO – MOL).

4Iz obrazložitve odločbe nadalje izhaja, da je za celotno navedeno območje znašal komunalni prispevek 546.836,43 EUR (brez indeksacije). Izračunani znesek komunalnega prispevka v višini 546.836,43 EUR je nato toženka indeksirala za obdobje od 20. 4. 2011 do 17. 2. 2020, tako da je komunalni prispevek znašal 669.492,85 EUR, kot to izhaja iz izpodbijane odločbe.

5Toženka v obrazložitvi izpodbijanega sklepa dalje pojasnjuje, da je na podlagi pritožbi priložene odločbe o odmeri komunalnega prispevka št. 3541-494/2017-4 z dne 5.12.2017, na podlagi katere je bil plačan komunalni prispevek zaradi novogradnje ... logističnega centra na zemljišču parc. št. ... k.o. ... ugotovila, da je bil s prej navedeno odločbo odmerjen komunalni prispevek za: velikost parcele 18.976 m2, velikost neto tlorisne površine 13.351,80 m2 ob upoštevanju že plačanega komunalnega prispevka z odločbo št. 354-707/2016-2 z dne 3.5.2016 za velikost parcele 5.339,00 m2 in neto tlorisno površino obstoječe stavbe 960,70 m2. Toženka še pojasni, da je komunalni prispevek po odločbi št. 3541-494/2017-4, ki je bil izračunan v skladu z 16. členom Odloka PO-MOL na dan 20. 4. 2011 znašal 729.656,54 EUR (kot razlika med novim in obstoječim stanjem), ki je ob upoštevanju povprečnega letnega indeksa cen iz 21.člena Odloka PO-MOL, za obdobje od 20.4.2011 do 5.12.2017 znašal 816.168,41 EUR, in ga je investitorka že plačala. Z izpodbijano odločbo je Mestna občina Ljubljana ugotovila, da se razlika preveč plačanega komunalnega prispevka v višini 146.675,56 EUR vrne investitorki na podlagi 1. odstavka 225.člena ZUreP-2, ki določa, da je v primeru, če investitor plača komunalni prispevek za obstoječo komunalno opremo zaradi gradnje, pa mu gradbeno dovoljenje preneha veljati, objekta za katerega je plačal komunalni prispevek za obstoječo komunalno opremo, pa dejansko ni začel graditi, upravičen do vračila komunalnega prispevka za obstoječo komunalno opremo v roku 5 let po prenehanju gradbenega dovoljenja.

6Tožeča stranka je zoper prvostopenjsko odločbo vložila pritožbo, ki jo je župan Mestne občine Ljubljane z odločbo št. 3541-51/2020-11 z dne 29. 5. 2020 kot neutemeljeno zavrnil.

Tožbene navedbe

7Zoper navedeno odločitev je tožeča stranka vložila tožbo v upravnem sporu, iz razlogov po 1. in 3. točki prvega odstavka 27. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju: ZUS-1), in sicer zaradi zmotne uporabe materialnega prava in nepravilno oziroma nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja. Navaja, da je toženka z izpodbijano odločbo napačno odmerila komunalni prispevek v višini 669.492,85 EUR ter ji posledično priznala pravico do vrnitve denarnih sredstev iz naslova že plačanega komunalnega prispevka v napačni, prenizki višini.

8Tožnica v tožbenih navedbah dalje izpostavlja, da je toženka ob ponovni odmeri komunalnega prispevka v izpodbijani odločbi spregledala, da je tožnica v letu 2016, na podlagi odločbe Mestne občine Ljubljana, št. 354-707/2016-2 z dne 3. 5. 2016, že plačala komunalni prispevek za obstoječi objekt v izmeri 960,70 m2 s pripadajočo parcelo v izmeri 5.339,00 m2. Tako je toženka odmerila komunalni prispevek za parcelo (več parcel kot pripadajoče zemljišče) v izmeri 18.862,90 m2, ter pripadajoči objekt v izmeri 5.014,30 m2, ter s tem tožeči stranki ponovno odmerila komunalni prispevek za obseg (kvadraturo) parcele, glede katere je bil prispevek že odmerjen, kot tudi plačan v preteklosti. S tem je, po prepričanju tožnice, prišlo do situacije dvojne odmere komunalnega prispevka za isti obseg parcele, kar je v očitnem nasprotju s predpisi, ki urejajo odmero komunalnega prispevka.

9Tožnica v tožbenih navedbah izpostavlja, da Odlok PO-MOL, v 16. členu določa, da se v primeru povečanja neto tlorisne površine objekta komunalni prispevek odmeri kot razlika med komunalnim prispevkom po povečanju neto tlorisne površine in komunalnim prispevkom pred povečanjem neto tlorisne površine, prav tako slednje izhaja tudi iz 7. odstavka 6. člena Pravilnika o merilih za odmero komunalnega prispevka. Tožnica dalje izpostavlja, da je navedeno upoštevala tudi toženka sama tako v odločbi št. 3541-494/2017-4 z dne 5. 12. 2017 kot tudi v odločbi št. 3541-51/2020-4 z dne 17. 2. 2020¹. Tako je toženka z izpodbijano odločbo, po mnenju tožnice, v nasprotju s 16. členom Odloka PO-MOL, odmerila komunalni prispevek na način, da je kot neto tlorisno površino objekta upoštevala razliko med predvidenim objektom ter že obstoječim objektom, pri čemer pa pri odmeri ni upoštevala dejanskega povečanja površine parcele v obsegu 13.532,90 m2, temveč celotno površino parcele, torej v obsegu 18.862,90 m2. Po mnenju tožnice bi morala toženka tudi pri odmeri komunalnega prispevka po izpodbijani odločbi upoštevati odmerjeni (ter plačani) komunalni prispevek po odločbi št. 354-707/2016-2 z dne 3. 5. 2016 za velikost parcele 5.339,00 m2 in neto tlorisno površino obstoječega objekta v velikosti 960,70 m2, ter komunalni prispevek odmeriti kot razliko med novim in obstoječim stanjem, posledično bi tako bila tožnica upravičena do višje povrnitve že plačanih sredstev za komunalni prispevek iz naslova odločbe št. 3541 -494/2017-4 z dne 5. 12. 2017.

10Glede na obrazloženo, tožnica sodišču predlaga, da sodišče izpodbijano odločbo odpravi in odloči v sporu polne jurisdikcije podredno pa predlaga, da izpodbijano odločbo odpravi in jo vrne toženki v ponovni postopek, v obeh primerih pa ji naloži, da ji povrne stroške postopka skupaj s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Navedbe iz odgovora na tožbo

11Toženka je sodišču dostavila upravni spis. V odgovoru na tožbo toženka vztraja pri svoji odločitvi in pojasnjuje, da je organ prve stopnje tabelarično prikazal vse izračune komunalnega prispevka in je za izračun komunalnega prispevka z odločbo št. 3541-494/2017-4 na podlagi prejete dokumentacije odmeril za velikost parcele 18.976 m2 ter velikost neto tlorisne površine 13.351,80 m2. Dalje izpostavlja, da je upoštevala tudi odmerjeni komunalni prispevek po odločbi št. 354-707/2016-2 za velikost parcele 5.339,00 m2 in neto tlorisno površino obstoječe stavbe v velikosti 960,70 m2 in je na podlagi teh podatkov odmerila komunalni prispevek kot razliko med novim in obstoječim stanjem v višini 816.168,41 EUR. Skladno z zahtevkom z dne 30.1.2020 je organ prve stopnje na podlagi predložene dokumentacije odmeril komunalni prispevek za neto tlorisno površino prizidave v velikosti 5.014,30 m2 in velikost gradbene parcele 18.862,90 m2. Toženka pri tem pojasnjuje, da navedeno izhaja iz projektne dokumentacije za pridobivanje mnenj in gradbenega dovoljenja (v nadaljevanju DGD dokumentacija), kjer je navedeno, da je skupna površina parcel 18.862,90 m2 ter zajema parcele št. ..., na katerih bo novogradnja skladiščnega objekta, pri čemer iz tabelaričnih podatkov iz DGD dokumentacije pod razdelkom »površine in prostornina« izhaja, da je uporabna površina za stanovanja in poslovne dejavnosti (stavbe) predvidena v velikosti 5.014,3 m2, bruto tlorisna površina (stavbe) pa v velikosti 5.154,5 m2. Glede na navedeno je toženka mnenja, da je bila neto površina objekta, upoštevaje predloženo projektno dokumentacijo, pravilno ugotovljena, posledično pa je bil tudi pravilno obračunan komunalni prispevek.

Iz pripravljalne vloge tožeče stranke

12Tožnica v pripravljalni vlogi izpostavlja, da toženka v svojem odgovoru celo potrjuje², da komunalnega prispevka, odmerjenega in plačanega po odločbi št. 354-707/2016-2 z dne 3. 5. 2016 ni upoštevala pri odmeri obveznosti v izpodbijani odločbi št. 3541-51/2020-6 z dne 10. 3. 2020. S tem, ko je po izpodbijani odločbi odmerila komunalni prispevek za parcelo v izmeri 18.862,90 m2 ter pripadajoči objekt v izmeri 5.014,30 m2, brez upoštevanja že odmerjenega in plačanega komunalnega prispevka po odločbi št. 354-707/2016-2 z dne 3. 5. 2016, je prišlo, po prepričanju tožnice do dvakratne odmere komunalnega prispevka za isto površino parcele (torej za parcele, kot izhajajo iz izpodbijane odločbe, je bil, za površino 5.339,00 m2, prispevek odmerjen tako po odločbi št. 354- 707/2016-2 z dne 3. 5. 2016, kot po izpodbijani odločbi). Pri tem se tožnica sklicuje na 16. člen Odloka PO-MOL, po katerem bi morala toženka, tudi v izpodbijani odločbi komunalni prispevek odmeriti kot razliko med komunalnim prispevkom po povečanju neto tlorisne površine in komunalnim prispevkom pred povečanjem neto tlorisne površine (tako kot je toženec ravnal v odločbah št. 3541-494/2017-4 z dne 5. 12. 2017 ter št. 3541-51/2020-4 z dne 17. 2. 2020, kjer je odmeril komunalni prispevek glede na kvadraturo objekta ter parcele, ter od slednjega odštela po odločbi št. 354-707/2016-2 z dne 3. 5. 2016 že plačan in odmerjen komunalni prispevek v višini 123.314,50 EUR). Dejstvo, da je bil komunalni prispevek po odločbi št. 354-707/2016-2 z dne 3. 5. 2016 upoštevan (ter skladno s 16. členom Odloka PO-MOL odštet) v okviru odmere komunalnega prispevka po odločbi št. 3541-494/2017-4 z dne 5. 12. 2017, kot navaja toženka, pa po mnenju tožnice, v ničemer ne utemeljuje opustitve upoštevanja oziroma odštetja le tega v izpodbijani odločbi, še več, ravno to, da je bil po odločbi št. 354-707/2016-2 z dne 3. 5. 2016 odmerjen in plačan komunalni prispevek predhodno ustrezno upoštevan tako v odločbi št. 3541-494/2017-4 z dne 5. 12. 2017, prav tako pa tudi v odločbi št. 3541-51/2020-4 z dne 17. 2. 2020, v izpodbijani odločbi pa ne, po mnenju tožnika, jasno kaže, da je tožena stranka z odmero komunalnega prispevka po izpodbijani odločbi odstopila od predhodne prakse pri odmeri komunalnega prispevka, pri čemer pa argumentov za slednje, torej za odstop od svoje dosedanje prakse, ne opredeli niti v odgovoru na tožbo.

Sodna presoja

K točki I izreka:

13Tožba je utemeljena.

14Predmet presoje v obravnavani zadevi je odločitev toženke, s katero je tožnici zaradi prizidave skladiščnega objekta (... logistični center) na zemljišču parc. št. ... k.o. ..., odmerila komunalni prispevek v višini 669.492,85 EUR (točka I. izreka). Mestna občina Ljubljana (toženka) je v drugi točki izreka ugotovila, da je investitorka (tožnica) z odločbo št. 3541-494/2017-4 z dne 5.12.2017 plačala komunalni prispevek zaradi novogradnje ... logističnega centra na zemljišču parc. št. ... k.o. ... v višini 816.168,41 EUR in odločila, da se razliko preveč plačanega komunalnega prispevka v višini 146.675,56 EUR, vrne investitorki na TRR ... sklic SI00 09000-39 pri banki T., d.d (točka III. izreka). S to odločbo je Mestna občina Ljubljana nadomestila odločbo št. 3541-51/2020-4, z dne 17.2.2020 (točka IV. izreka) in odločila, da stroškov postopka ni (točka V. izreka).

15V obravnavani zadevi med strankama ni sporno, da je tožeča stranka vložila zahtevek za izdajo odločbe o plačilu komunalnega prispevka za prizidavo na zemljišču parc. št. ..., vse k.o. ... Prav tako ni sporno, da je predmetni postopek povezan z odločbo št. 354-707/2016 z dne 3. 5. 2016, na podlagi katere je bil že predhodno odmerjen ter plačan komunalni prispevek za na parceli že obstoječi objekt v izmeri 960,70 m2 s pripadajočo parcelo v izmeri 5.339,00 m2 ter z odločbo št. 3541-494/2017-4 z dne 5. 12. 2017, s katero je bil odmerjen in plačan komunalni prispevek za predviden objekt v izmeri 13.351,80 m2 s pripadajočo parcelo 18.976,00 m2, glede katerega kasneje ni bilo pridobljeno gradbeno dovoljenje. Sporno torej ni dejstvo, da je odmerjen komunalni prispevek v višini 816.168,41 EUR, po odločbi št. 3541-494/2017-4 z dne 5. 12. 2017, bil s strani tožnice plačan v celoti. Sporna pa je višina, v izpodbijani odločbi, odmerjenega komunalnega prispevka v višini 669.492,85 EUR ter posledično tudi višina zneska vračila preveč plačanega komunalnega prispevka.

16V skladu z 217. členom ZUreP-2, ki je veljal v času izdaje izpodbijane odločbe, je komunalni prispevek za obstoječo komunalno opremo prispevek za obremenitev obstoječe komunalne opreme, ki ga zavezanec plača občini (prvi odstavek). Komunalni prispevek za obstoječo komunalno opremo se odmerja na območju celotne občine (drugi odstavek). Komunalni prispevek za posamezno vrsto obstoječe komunalne opreme se odmeri, kadar se obstoječ ali načrtovan objekt posredno ali neposredno priključi na posamezno vrsto komunalne opreme oziroma prične bremeniti posamezno vrsto komunalne opreme (tretji odstavek). Komunalni prispevek za obstoječo komunalno opremo se določi na podlagi podlag za odmero komunalnega prispevka za obstoječo komunalno opremo (četrti odstavek). S plačilom komunalnega prispevka za obstoječo komunalno opremo je zavezancu zagotovljena možnost priključitve na obstoječo komunalno opremo oziroma možnost njene uporabe (peti odstavek). Šteje se, da so s plačilom komunalnega prispevka za obstoječo komunalno opremo poravnani vsi stroški priključevanja objekta na obstoječo komunalno opremo v razmerju do občine, razen gradnje tistih delov priključkov, ki so v zasebni lasti (šesti odstavek). V 218. členu ZUreP-2 so navedene podlage za odmero komunalnega prispevka za obstoječo komunalno opremo, in sicer stroški obstoječe komunalne opreme, preračun stroškov obstoječe komunalne opreme na enoto mere in merila za odmero komunalnega prispevka za obstoječo komunalno opremo (prvi odstavek). Podlage za odmero komunalnega prispevka za obstoječo komunalno opremo se določijo za oskrbna območja posamezne vrste obstoječe komunalne opreme na območju celotne občine; oskrbna območja posamezne vrste obstoječe komunalne opreme so poselitvena območja, na katerih se zagotavlja priključevanje oziroma uporaba posamezne vrste obstoječe komunalne opreme (drugi odstavek). Podlage za odmero komunalnega prispevka za obstoječo komunalno opremo sprejme občinski svet z odlokom (tretji odstavek). Drugi odstavek 220. člena ZUreP-2 pa določa, da je zavezanec za plačilo komunalnega prispevka za obstoječo komunalno opremo investitor oziroma lastnik objekta, ki se na novo priključuje na obstoječo komunalno opremo, ki povečuje zmogljivost objekta ali spreminja njegovo namembnost.

17Toženka je izdala izpodbijano odločbo na podlagi 221. člena ZUreP-2, ki v prvem odstavku določa, da komunalni prispevek za novo in obstoječo komunalno opremo, zaradi graditve, odmeri pristojni občinski organ z odmerno odločbo na zahtevo zavezanca, ali ko od upravne enote v zavezančevem imenu prejme obvestilo o popolnosti vloge za pridobitev gradbenega dovoljenja.

18Iz prvega odstavka 225. člena ZureP-2 izhaja, da je do vračila komunalnega prispevka upravičen investitor, ki plača komunalni prispevek za obstoječo komunalno opremo zaradi gradnje, pa mu gradbeno dovoljenje preneha veljati, objekta, za katerega je plačal KP za obstoječo komunalno opremo, pa dejansko ni začel graditi. V skladu z drugim odstavkom 225. člena ZUreP-2 lahko investitor zahteva vračilo KP v roku pet let po prenehanju veljavnosti gradbenega dovoljenja.

19Iz 16. člena Odloka PO-MOL izhaja, da v kolikor se objektu poveča neto tlorisna površina ali spremeni namembnost, je komunalni prispevek za določeno vrsto komunalne opreme enak razliki med komunalnim prispevkom po povečanju neto tlorisne površine ali spremembi namembnosti in komunalnim prispevkom pred povečanjem neto tlorisne površine ali spremembi namembnosti objekta. Če je razlika za določeno vrsto komunalne opreme negativna, se komunalni prispevek za to vrsto komunalne opreme ne plača. Iz sedmega odstavka 6. člena Pravilnika o merilih za odmero komunalnega prispevka izhaja, da se zavezancu, ki spreminja neto tlorisno površino objekta ali spreminja njegovo namembnost, komunalni prispevek odmeri tako, da se izračunata višina komunalnega prispevka po spremembi neto tlorisne površine oziroma namembnosti objekta in višina komunalnega prispevka pred spremembo neto tlorisne površine oziroma namembnosti objekta. Komunalni prispevek, ki se odmeri zavezancu, tako predstavlja pozitivno razliko med komunalnim prispevkom po spremembi in komunalnim prispevkom pred spremembo neto tlorisne površine oziroma namembnosti objekta. Če je razlika negativna, se komunalni prispevek ne plača.

20Z izpodbijano odločbo je toženka tožnici zaradi prizidave skladiščnega objekta (... logistični center) na zemljišču parc. št. ... vse k.o. ..., odmerila komunalni prispevek v višini 669.492,85 EUR. Pri tem pa iz izpodbijane odločbe ne izhaja ali je pri odmeri upoštevala predhodno odmerjen ter plačan komunalni prispevek za na parceli že obstoječi objekt v izmeri 960,70 m2 s pripadajočo parcelo v izmeri 5.339,00 m2, zaradi česar, po stališču sodišča, v tem delu odločba ni dovolj obrazložena, da bi se jo dalo preizkusiti. Kljub temu, da je toženka pravilno izhajala iz določil ZUreP-2, in pravilno štela, da je tožnica zavezanka za plačilo komunalnega prispevka (kar ni sporno), pa sodišče na podlagi izpodbijane odločbe in upravnega spisa ni moglo preveriti zakonitosti izpodbijane odločbe v smeri, ali je organ odločanja pri odmeri komunalnega prispeveka po izpodbijani odločbi upošteval odločbo Mestne občine Ljubljana, št. 354-707/2016-2 z dne 3. 5. 2016 o odmeri komunalnega prispevka oziroma ni pojasnil zakaj je ni upošteval. Iz obrazložitve izpodbijane odločbe tako ni jasno kako in posledično ali je toženka pravilno odmerila višino komunalnega prispevka, ki je za tožnico sporna. Sodišče pri tem pripominja, da se skladno s 16. členenom PO - MOL komunalni prispevek odmeri v višini razlike med izračunom komunalnega prispevka pred in po spremembi, že dano plačilo pa se vrednostno upošteva.

21Sodišče pritrjuje toženi stranki, da so v izpodbijani odločbi izračun komunalnega prispevka in podatki, ki jih je upošteval organ, prikazani v tabelarični obliki, iz navedenega pa ni razvidno, ali je organ pri izračunu komunalnega prispevka upošteval tudi odmerjeni komunalni prispevek po odločbi odmere komunalnega prispevka Mestne občine Ljubljana, št. 354-707/2016-2 z dne 3. 5. 2016. Sodišče ugotavlja, da je, kot pojasni tudi drugostopenjski organ, za izračun komunalnega prispevka z odločbo št. 3541-494/2017-4 z dne 5. 12. 2017 odmeril komunalni prispevek za velikost parcele 18.976 m2 ter velikost neto tlorisne površine 13.351,80, pri tem pa je organ tudi izpostavil, da je upošteval tudi odmerjeni komunalni prispevek po odločbi št. 354-707/2016-2 z dne 3. 5. 2016 za velikost parcele 5.339,00 m2 in neto tlorisno površino obstoječe stavbe v velikosti 960,70 m2 in je na podlagi teh podatkov odmeril komunalni prispevek kot razliko med novim in obstoječim stanjem v višini 816.168,41 EUR. Pri odmeri komunalega prispevka po izpodbijani odločbi, pa je drugostopenjski organ pojasnil le, da je organ prve stopnje na podlagi predložene dokumentacije odmeril komunalni prispevek za neto tlorisno površino prizidave v velikosti 5.014,30 m2 in velikost gradbene parcele 18.862,90 m2, pri tem pa ni pojasnil zakaj ni upošteval odmerjenega komunalnega prispevka po odločbi št. 354-707/2016-2 z dne 3. 5. 2016³ za velikost parcele 5.339,00 m2 in neto tlorisno površino obstoječe stavbe v velikosti 960,70 m2 in posledično odmeril komunalni prispevek kot razliko med novim in obstoječim stanjem. Ker izpodbijana odločba ne vsebuje razlogov za odločitev, ga sodišče ne more preizkusiti, kar predstavlja absolutno bistveno kršitev po 7. točki drugega odstavka 237. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP).

22Sodišče na tem mestu pripominja, da morajo biti iz obrazložitve upravnega akta v posledici izvedenega postopka navedene okoliščine, razlogi in pravna podlaga za odločitev organa, konkretizirane na način in v takšni meri, da odločitev, ki je bila sprejeta, nasprotna stranka lahko preveri oziroma se do navedb opredeli. Prav tako pa morajo biti te okoliščine navedene na način, da jih ob (morebitni) vložitvi pravnega sredstva lahko preveri tudi sodišče. Torej iz izpodbijane odločbe bi moralo jasno izhajati ali je skladno s 16. členom Odloka PO - MOL pri odmeri komunalnega prispevka upošteval predhodno odmerjen ter plačan komunalni prispevek za na parceli že obstoječi objekt v izmeri 960,70 m2 s pripadajočo parcelo v izmeri 5.339,00 m2 oziroma bi moral utemeljiti in pojasniti zakaj navedenega ni upošteval.

23Sodišče je po uradni dolžnosti dolžno preveriti ali izpodbijana odločba organa vsebuje vse konkretizirane razloge za svojo odločitev. Mestna občina Ljubljana je kot organ v predmetnem postopku vodila uradni postopek v katerem morajo biti, med drugim, spoštovana tudi vsa pravila upravnega postopka med drugim tudi, da je izdana odločba, skladno z določili 214. člena ZUP, ustrezno obrazložena.⁴ Če je odločba pomanjkljiva in v njej niso navedeni ocena zakonskega dejanskega stanja stvari, pomembna za pravilno in zakonito odločitev, dokazi, ki utemeljujejo obstoj takih dejstev in preudarki, ki so upravni organ vodili pri odločanju, gre za pomanjkljivost, ki stranki ne omogoča vložitve učinkovitega pravnega sredstva, zato so lahko zagotovljena pravna sredstva le navidezna, saj se stranka ne more izjaviti o vsebini (razlogih) izdane odločbe. Stranka ima pravico seznaniti se z razlogi odločitve in preudarki, ki so upravni organ, ki je o zadevi odločal, vodili pri odločanju. Stopnja podrobnosti, s katero mora biti obrazložena odločba, je določena s tistim, kar zahteva učinkovito pravno sredstvo zoper odločbo v vsakem posameznem primeru.

24Iz 22. člena Ustave RS, ki zagotavlja enako varstvo pravic posameznika tudi pred državnimi organi, namreč med drugim izhaja pravica stranke do izjavljanja v postopku, kar je bistvo za izvedbo poštenega postopka in velja za vsak postopek voden pred državnim organom. Pravica do izjave pa ne pomeni samo neposredne izjave pred organom ali izjavo o določeni listini temveč tudi izjavo glede obrazložitve razlogov organa za odločitev, saj je navedeno temelj poštenega postopka. Za pošten postopek je bistveno, da ima oseba, katere pravice, dolžnosti in interes so predmet postopka, ustrezne in zadostne možnosti, da zavzame stališče tako glede dejanskih kakor tudi glede pravnih vidikov zadeve, tudi, če gre za upravni postopek. Navedeno pa lahko poda samo, kolikor ima pravico do izjave, in da je v posledici akt v nekem upravnem postopku ustrezno obrazložen, saj je v nasprotnem v nadaljevanju posamezniku kršena pravica do pravnega varstva iz 25. člena Ustave RS in pravica do poštenega postopka iz 6. člena EKČP. Pravica do izjave je namreč ena izmed temeljnih pravic poštenega postopka in izhaja tudi iz določil ZUP.

25Sodišče tako zaključuje, da ima izpodbijana odločba v delu, ki ga izpodbija tožeča stranka, take bistvene pomanjkljivosti, ki onemogočajo preizkus njene pravilnosti in zakonitosti. Iz razlogov izpodbijane odločbe niso razvidne vsebinske okoliščine, na podlagi katerih je toženka tožnici odmerila komunalni prispevek, izpodbijana odločba tako nima vseh sestavin odločbe po 214. členu ZUP ⁵, s čimer tožnici ni bila dana možnost učinkovitega pravnega varstva.⁶ Glede na navedeno je podana absolutna bistvena kršitev določb postopka po 7. točki drugega odstavka 237. člena ZUP v zvezi s tretjim odstavkom 27. člena Zakona o upravnem sporu ( v nadaljevanju ZUS-1).

26Ker je bilo v obravnavani zadevi napačno uporabljeno materialno pravo in so bila posledično kršena pravila postopka je sodišče tožbi ugodilo in izpodbijano odločbo odpravilo na podlagi 4. in 5. točke prvega odstavka 64. člena ZUS-1. Tožena stranka je v ponovljenem postopku skladno s petim odstavkom 64. člena ZUS-1 vezana na pravno mnenje sodišča glede uporabe materialnega prava in na njegova stališča, ki se tičejo postopka.

27Predlogu tožeče stranke, naj sodišče odloči o zadevi, sodišče ni sledilo. Sodišče v sporu polne jurisdikcije odloči le tedaj, ko je s tožbo zahtevana odločitev o pravici, obveznosti ali pravni koristi, kadar zakon tako določa ali če je zaradi narave pravice oziroma zaradi varstva ustavne pravice to potrebno (prvi odstavek 7. člena ZUS-1). Pogoje za odločanje v sporu polne jurisdikcije določata prvi odstavek 65. člena in prvi odstavek 7. člena ZUS-1. Upravno sodišče sme na podlagi navedenih odločb o upravni zadevi odločiti, če narava stvari to dopušča, in če dajejo podatki postopka za to zanesljivo podlago ali če je na glavni obravnavi samo ugotovilo dejansko stanje.⁷

28. K točki II izreka:

29Glede na to, da je sodišče tožbi ugodilo in izpodbijano odločbo odpravilo, je v skladu s tretjim odstavkom 25. člena ZUS-1 tožena stranka dolžna tožniku povrniti stroške postopka v skladu s Pravilnikom o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu (v nadaljevanju: Pravilnik). Po določilu prvega odstavka 3. člena Pravilnika je tožnik, ki v tem postopku ni imel pooblaščenca, zadeva pa je bila rešena na seji, upravičen do povrnitve priglašenih stroškov v višini 15,00 EUR, ki jih je sodišče skupaj s priglašenimi zakonskimi zamudnimi obrestmi naložilo v plačilo toženi stranki.

30Obresti od zneska pravdnih stroškov je sodišče tožnici prisodilo od dneva zamude, tožena stranka pa bo prišla v zamudo, če stroškov ne bo poravnala v paricijskem roku (prvi odstavek 299. člena Obligacijskega zakonika – OZ v zvezi s 378. členom OZ – enako tudi načelno pravno mnenje Vrhovnega sodišča Republike Slovenije z dne 13. 12. 2006).

31Plačana sodna taksa za postopek bo tožeči stranki vrnjena po uradni dolžnosti (opomba 6.1/c Taksne tarife Zakona o sodnih taksah – ZST-1).

¹ V obeh odločbah je tožena stranka izračunala pripadajoči komunalni prispevek glede na že obstoječ objekt v izmeri 960,70 m2 s parcelo v izmeri 5.339,00 m2 v višini 123.314,50 EUR, ter slednjega odštela od izračunanega komunalnega prispevka glede na povečano površino objekta.
² Tako tožena stranka v odgovoru na tožbo navaja, da je bil z izpodbijano odločbo odmerjen komunalni prispevek za neto tlorisno površino v velikosti 5.014,30 m2 ter gradbeno parcelo v velikosti 18.862,90 m2, kot izhaja iz DGD dokumentacije.
³ Po odločbi odmere komunalnega prispevka Mestne občine Ljubljana, št. 354-707/2016-2 z dne 3. 5. 2016 je tožnik komunalni prispevek že pravnal (kar ni sporno).
⁴ V skladu z 214. členom Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju: ZUP) mora biti upravna odločba obrazložena tako, da obsega: 1. razložitev zahtevkov strank in njihove navedbe o dejstvih; 2. ugotovljeno dejansko stanje in dokaze, na katere je le-to oprto; 3. razloge, odločilne za presojo posameznih dokazov; 4. navedbo določb predpisov, na katere se opira odločba; 5. razloge, ki glede na ugotovljeno dejansko stanje narekujejo takšno odločbo in 6. razloge, zaradi katerih ni bilo ugodeno kakšnemu zahtevku strank.
⁵ V skladu z navedeno določbo mora obrazložitev upravne odločbe namreč obsegati navedbo o dejstvih, ugotovljeno dejansko stanje in dokaze, na katere je le-to oprto, razloge, odločilne za presojo posameznih dokazov, navedbo določb predpisov, na katere se opira določba in razloge, ki jih glede na ugotovljeno dejansko stanje narekujejo takšno odločbo, kakor tudi razloge, zaradi katerih ni bilo ugodeno kakšnemu zahtevku.
⁶ Obrazložitev avtoritativne odločitve je namreč eno poglavitnih pravil upravnega (procesnega) prava v smislu omejevanja nadrejene oblasti in njene zlorabe ter možnosti pravnega in posebej sodnega varstva (Glej tudi Komentar zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP), Javno podjetje Uradni list Republike Slovenije, d. o. o., Ljubljana 2020, 2. knjiga, str. 443, 1. točka).
⁷ Mira Dobravec Jalen...et al., Zakon o upravnem sporu s komentarjem, GV Založba, Ljubljana 2019, str. 370 – 371.