UPRS Sodba II U 179/2021-11

Tožbi se ugodi in se odločba Upravne enote Gornja Radgona št. 213-8/2018-49 z dne 11. 1. 2021 odpravi ter se zadeva vrne istemu organu v ponovno odločanje.

1Upravna enota Gornja Radgona je z odločbo št. 213-8/2018-49 z dne 11. 1. 2021 odločila, da A. A., roj. ..., roj. ... 1918, ki je umrla ... 2012, ni bila državljanka Republike Slovenije (1. točka izreka odločbe). Imenovana se po predpisih, ki so na območju Republike Slovenije veljali do uveljavitve Zakona o državljanstvu Republike Slovenije, ni štela za jugoslovansko državljanko (2. točka izreka). Z izdajo te odločbe niso nastali posebni stroški (3. točka izreka).

2Iz obrazložitve prvostopenjske odločbe izhaja, da je prvostopenjski organ na podlagi tretjega odstavka 63. člena Zakona o denacionalizaciji (ZDen) po uradni dolžnosti uvedel postopek ugotavljanja državljanstva za A. A. kot rešitev predhodnega vprašanja v postopku denacionalizacije.

3Prvostopenjski organ je dne 20. 3. 2019 in dne 2. 10. 2019 že izdal odločbi, s katerima je odločil enako kot v izpodbijani odločbi, vendar je Ministrstvo za notranje zadeve kot pritožbeni organ navedeni odločbi odpravilo in zadevo vrnilo organu prve stopnje v ponovni postopek z napotilom, da bo moral upravni organ v ponovnem postopku po uradni dolžnosti na podlagi tolmačenja avstrijskih predpisov o državljanstvu ugotoviti, ali je A. A. pridobila avstrijsko državljanstvo s poroko dne 25. 11. 1939 ali 27. 4. 1945, kot izhaja iz potrdila avstrijskih organov.

4Upravni organ je na podlagi zbranih javnih listin ugotovil, da se je A. A. dne 25. 11. 1939 na Dunaju poročila z avstrijskim državljanom ... B. B. in da je že pred sklenitvijo zakonske zveze prebivala na Dunaju, saj je na potrdilu o sklenitvi zakonske zveze za nevesto naveden naslov Dunaj, ... Upravni organ je tako zaključil, da A. A. na dan 6. 4. 1941 ni bila domovinsko prisotna v kateri izmed občin na jugoslovanskem območju.

5Na podlagi posredovanih podatkov Magistrata Dunaj-center je upravni organ nadalje ugotovil, da je A. A. pridobila avstrijsko državljanstvo s poroko s B. B. dne 25. 11. 1939, zaradi česar ji je državljanstvo takratne Kraljevine Jugoslavije prenehalo po paragrafu 29 Zakona o državljanstvu Kraljevine SHS iz leta 1928 s sklenitvijo zakonske zveze z avstrijskim državljanom.

6Ker je A. A. sklenila zakonsko zvezo z avstrijskim državljanom dne 25. 11. 1939 in s poroko pridobila avstrijsko državljanstvo, kar izhaja iz potrdila avstrijskega organa, pooblaščenka oziroma pravni nasledniki pa v postopku niso izkazali, da je imenovana z ženitno pogodbo ali izjavo o pridržanju jugoslovanskega državljanstva obdržala državljanstvo Kraljevine Jugoslavije, je po paragrafu 29 Zakona o državljanstvu Kraljevine Jugoslavije izgubila državljanstvo kraljevine. S tem pa je izgubila tudi domovinstvo po paragrafu 15 Zakona o občinah, kar pomeni, da ni bila državljanka Republike Slovenije in ni štela za jugoslovansko državljanko po prvem odstavku 35. člena v zvezi s 37. členom Zakona o državljanstvu FLRJ.

7Zoper izpodbijano prvostopenjsko odločbo je tožeča stranka vložila pritožbo, ki jo je Ministrstvo za notranje zadeve z odločbo št. 213-412/2021/3 (133-03) z dne 23. 4. 2021 kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijano odločbo.

8Tožeče stranke (pravni nasledniki po pokojni A. A.) so vložile tožbo iz razloga bistvene kršitve pravil upravnega postopka, zmotne uporabe materialnega prava in zmotne ter nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Navajajo, da je dejansko stanje napačno ugotovljeno, saj poroka na Dunaju ne pomeni ničesar, lahko bi bila tudi kjerkoli drugje. Sklicujejo se na potrdilo o državljanstvu Republike Avstrije, Občinske uprave Mesta Dunaj, opr. št. MA35/V-487386/18, v katerem je kot datum pridobitve državljanstva zapisan 27. 4. 1945, in sicer na podlagi 1.B člena Zakona o državljanstvu iz leta 1949. Poudarjajo, da če bi A. A. pridobila državljanstvo s poroko leta 1939, bi pisalo, da je dobila državljanstvo leta 1939.

9Tožeče stranke nadalje navajajo, da je bila A. A. jugoslovanska državljanka vse do leta 1949, pri čemer ji je tudi Vojaško sodišče mariborskega vojaškega območja s sodbo KS 152/95-38 Sod 990/4-32 z dne 20. 8. 1945 sodilo kot jugoslovanski državljanki takrat neznanega bivališča za kaznivo dejanje propagandistično delovanje in mladinsko vzgojo med vojno ter jo obsodilo na 13 let odvzema svobode s prisilnim delom, vse na podlagi uradnega poročila Okrajnega odbora OF ... z dne 7. 8. 1945. Izkazano je bilo, da je bila med vojno videna na različnih mestih ... Da je med vojno živela v ..., prav tako izhaja iz njene pisne izjave z dne 30. 6. 2006 kakor tudi iz pisma njenega sina dr. C. C., v katerem slednji pojasnjuje njeno pripadnost slovenskemu narodu in domovini Jugoslaviji. Dne 7. 9. 1944 je bil na domu v ... (...) rojen tudi njen sin Č. Č. Na dan 28. 8. 1945, ko je stopil v veljavo Zakon o državljanstvu/45, je bila A. A. glede na določbo prvega odstavka 37. člena v zvezi z obvezno razlago 37. člena Zakona o državljanstvu FLRJ domovinsko prisotna v ... na dan 6. 4. 1941, saj spremembe domovinstva, ki so nastale med leti 6. 4. 1941 do osvoboditve, niso imele nobenega pravnega učinka. A. A. se jugoslovanskemu državljanstvu ni nikoli odpovedala, niti ga ni izgubila, saj si jo je povojna oblast dovolila obsoditi kot jugoslovansko državljanko, torej je njen status priznavala. Jugoslovansko državljanstvo pa ji je prenehalo s pridobitvijo avstrijskega državljanstva z naturalizacijo na podlagi zakona iz leta 1949, s katerim je avstrijsko državljanstvo pridobila za nazaj.

10Tožeče stranke predlagajo, da sodišče po izvedenem dokaznem postopku tožbi ugodi in izpodbijano odločbo razveljavi (pravilno: odpravi) in ugotovi, da je bila A. A. jugoslovanska državljanka do dne 31. 12. 1949, ko je bil sprejet Zakon o državljanstvu Republike Avstrije, ki ji je podelil avstrijsko državljanstvo, podrejeno pa, da zadevo vrne v ponovno odločanje prvostopenjskemu organu.

11Tožena stranka je sodišču predložila upravni spis in v odgovoru na tožbo navedla, da vztraja pri izdani odločbi ter naslovnemu sodišču predlaga, da tožbo kot neutemeljeno zavrne.

12Tožba je utemeljena.

13Med strankami ni sporno, da je imela A. A., roj. ..., po svojem očetu državljanstvo Kraljevine SHS in da se je dne 25. 11. 1939 na Dunaju poročila z avstrijskim državljanom B. B. Sporno pa je vprašanje, ali je imenovana pridobila avstrijsko državljanstvo s poroko na dan 25. 11. 1939 ali 27. 4. 1945.

14Državljanstvo se ugotavlja po predpisih, ki so veljali pred uveljavitvijo Zakona o državljanstvu Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 24/07 – uradno prečiščeno besedilo in 40/17). S tem predpisom je zagotovljena kontinuiteta s prejšnjimi pravnimi redi. Določbe predpisov o državljanstvu se uporabljajo v postopkih ugotavljanja državljanstva za čas, ki je pravno pomemben v določenem primeru, četudi več ne veljajo v času, ko se državljanstvo osebe individualno ugotavlja, za kar gre tudi v obravnavani sporni zadevi. Ugotavljanje državljanstva torej ne pomeni odločanja o pridobitvi ali o odvzemu državljanstva za nazaj, ampak upravni organ z uporabo določb predpisov o državljanstvu ugotavlja, ali je določena oseba imela tako jugoslovansko kot tudi slovensko republiško državljanstvo v nekem preteklem časovnem obdobju, ali ji je kadarkoli do njene smrti oziroma do trenutka ugotavljanja njenega državljanskega statusa državljanstvo morebiti prenehalo oziroma ali ga je sploh kdaj pridobila.¹

15Pri ugotavljanju državljanstva za konkretno osebo je treba upoštevati predpise o državljanstvu, ki so veljali v trenutku njenega rojstva do smrti oziroma do časa, ko se ugotavlja njeno državljanstvo. Med te predpise sodi tudi Zakon o državljanstvu FLRJ (Uradni list FLRJ, št. 54/46, 104/47, 88/48 in 105/48), ki je začel veljati dne 5. 7. 1946. Pred tem je veljal Zakon o državljanstvu DFJ, ki je bil v veljavi od 28. 8. 1945.

16Zakon o državljanstvu DFJ je v prvem odstavku 35. člena v zvezi s 37. členom določil, da je na dan uveljavitve tega zakona, t. j. na dan 28. 8. 1945, postal državljan FLRJ, kdor je bil na dan 6. 4. 1941 domovinsko prisoten v eni izmed bivših jugoslovanskih občin.

17Paragraf 29 Zakona o državljanstvu Kraljevine Jugoslavije je določal, da je državljanka Kraljevine z možitvijo s tujim državljanom izgubila državljanstvo, razen če po predpisih zakonov moževe domovine ni pridobila njegovega državljanstva ali če si je pridržala državljanstvo Kraljevine z ženitno pogodbo, ali če take pogodbe ni, če je podala ob sklenitvi zakona tako izjavo.

18Tako v potrdilu Občinske uprave (magistrata) Mesta Dunaj, št. MA35/V-487386/18 z dne 8. 6. 2018 kot tudi v dopisu Občinske uprave (magistrata) Mesta Dunaj, št. MA35/V-664298/2020 z dne 31. 7. 2020 je kot pravna podlaga za pridobitev avstrijskega državljanstva A. A. naveden § 1 lit.b StüG 1949 (Zakon o državljanstvu Republike Avstrije). Navedeni paragraf določa, da so avstrijski državljani od 27. 4. 1945 osebe, ki so v obdobju od 13. marca 1938 do 28. aprila 1945 sledile avstrijskemu državljanu, med drugim s sklenitvijo zakonske zveze. Po presoji sodišča je upravni organ zaradi nepravilne uporabe citirane določbe napačno zaključil, da je A. A. pridobila avstrijsko državljanstvo s poroko na dan 25. 11. 1939, saj je navedeni zakon kot datum pridobitve državljanstva izrecno določil datum 27. 4. 1945. To pa po presoji sodišča pomeni, da na dan 25. 11. 1939 avstrijska zakonodaja očitno ni avtomatično omogočala pridobitve državljanstva osebam, ki so sklenile zakonsko zvezo z avstrijskim državljanom, saj se je Občinska uprava (magistrat) Mesta Dunaj tudi po dodatni poizvedbi glede pridobitve državljanstva A. A. sklicevala na enako pravno podlago, ki določa pridobitev državljanstva na podlagi sklenjene zakonske zveze z avstrijskim državljanom, in sicer z dnem 27. 4. 1945. Upravni organ je tako napačno oprl odločitev o ugotovitvi državljanstva na paragraf 29 Zakona o državljanstvu Kraljevine Jugoslavije, saj A. A. na dan 25. 11. 1939 ni postala avstrijska državljanka oziroma s sklenitvijo zakonske zveze po predpisih zakonov moževe domovine na ta dan ni pridobila njegovega državljanstva, posledično pa na tej podlagi tudi ni mogoče utemeljevati izgube domovinske pristojnosti na dan 6. 4. 1941 po paragrafu 15 Zakona o občinah. A. A. je namreč avstrijska državljanka postala šele z dnem 27. 4. 1945, in sicer na podlagi Zakona o državljanstvu Republike Avstrije iz leta 1949 (§ 1 lit.b StüG 1949).

19Ker je upravni organ napačno uporabil materialno pravo ter posledično nepopolno in napačno ugotovil dejansko stanje, je sodišče tožbi v skladu z 2. in 4. točko prvega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju: ZUS-1) ugodilo, izpodbijano odločbo odpravilo in zadevo v skladu s tretjim odstavkom istega člena ZUS-1 vrnilo toženi stranki v ponovni postopek.

20Tožena stranka bo morala pri ponovnem odločanju skladno s četrtim odstavkom 64. člena ZUS-1 ob upoštevanju stališča, ki ga je sodišče zavzelo v tej tožbi, ugotoviti, ali je bila A. A. na dan 6. 4. 1941 domovinsko pristojna v ... Sodišče na tem mestu v luči nadaljnjega vodenja postopka še pripominja, da zgolj dejstvo, da je na poročnem listu za A. A. naveden naslov Dunaj, ..., ki ni enak naslovu njenega moža ob sklenitvi zakonske zveze (Dunaj, ...) niti ni enak kot naslov na rojstnem listu sina Č. Č. z dne 11. 9. 1944 (Dunaj, ...), po presoji sodišča samo po sebi še ne pomeni, da je A. A. že pred sklenitvijo zakonske zveze (torej pred 25. 11. 1939) živela na Dunaju in da zato na dan 6. 4. 1941 ni bila domovinsko pristojna v ... Obenem pa tudi dejstvo, da se je Č. Č. dne 7. 9. 1944 rodil v ..., prav tako samo po sebi ne dokazuje, da je A. A. med vojno ves čas živela v ... Upravni organ bo tako moral v zvezi z ugotovitvijo domovinske pristojnosti A. A. na dan 6. 4. 1941 izvesti ugotovitveni postopek, pri čemer se bo moral tudi ustrezno opredeliti do že predlaganih dokazov s strani tožeče stranke. Po tako dopolnjenem postopku pa bo upravni organ ob upoštevanju vseh relevantnih predpisov ponovno presodil, ali je A. A. na podlagi prvega odstavka 35. člena v zvezi s 37. členom Zakona o državljanstvu DFJ oziroma Zakona o državljanstvu FLRJ štela za jugoslovansko državljanko.

21Sodišče še pojasnjuje, da ni sledilo predlogu tožečih strank, naj odloči v sporu polne jurisdikcije in samo odloči o stvari tako, da ugotovi, da je bila A. A. jugoslovanska državljanka do dne 31. 12. 1949, ko je bil sprejet Zakon o državljanstvu Republike Avstrije, ki ji je podelil avstrijsko državljanstvo. Na podlagi 65. člena ZUS-1 sme namreč sodišče meritorno odločiti o stvari le, če narava stvari to dopušča in če dajejo podatki postopka za to zanesljivo podlago ali če je na glavni obravnavi samo ugotovilo dejansko stanje. V obravnavanem primeru navedeni pogoji za meritorno odločanje po presoji sodišča niso podani. Ob tem sodišče izpostavlja tudi načelo delitve oblasti. S sojenjem v sporu polne jurisdikcije sodišče dejansko poseže v izvrševanje upravne funkcije, saj odloči namesto upravnega organa, s čimer poseže v izvršilno vejo oblasti.² Za takšno odločanje ima sicer podlago v citirani določbi 65. člena ZUS-1, vendar le pod zakonsko določenimi pogoji in omejitvami, ki pa jih tožeče stranke ne zatrjujejo niti v obravnavani zadevi niso izkazani.

22Sodišče je skladno s prvo alinejo drugega odstavka 59. člena ZUS-1 v predmetni zadevi odločilo brez glavne obravnave, saj je bilo že na podlagi tožbe, izpodbijanega akta in upravnega spisa očitno, da je treba tožbi zaradi napačne uporabe materialnega prava ugoditi in izpodbijano odločbo odpraviti, v postopku pa tudi ni sodeloval stranski udeleženec z nasprotnim interesom.

¹ Sodbi Upravnega sodišča RS II U 400/2019-8 z dne 12. 8. 2021 in I U 885/2015 z dne 7. 12. 2015.
² prim. sodba Upravnega sodišča RS I U 1542/2020-20 z dne 13. 9. 2021.