UPRS Sodba I U 1676/2021-9

Tožba se zavrne.

1Z izpodbijanim sklepom o davčni izvršbi z rubežem denarnih prejemkov, ki jih tožnik prejema pri svojem delodajalcu, je bilo odločeno, da se opravi davčna izvršba zoper tožnika, in sicer za plačilo denarne kazni v znesku 333,83 EUR in stroškov izdaje tega sklepa v znesku 10,00 EUR. Obveznost dolžnika temelji na plačilnem nalogu št. 000011604935-9 z dne 2. 5. 2017, ki ga je izdala Policijska postaja Ljubljana Moste, in ki je postal izvršljiv 9. 6. 2017. Stroške davčne izvršbe nosi tožnik.

2Iz obrazložitve izpodbijanega sklepa izhaja, da tožnik ni poravnal dolgovane obveznosti, zato je bilo treba na podlagi predloga policije skladno z Zakonom o davčnem postopku (v nadaljevanju ZDavP-2) začeti izvršbo. Davčni organ navaja, da izvaja postopek davčne izvršbe tudi, kadar na podlagi zakonskega pooblastila izterjuje druge denarne nedavčne obveznosti. Navaja tudi določbe ZDavP-2, ki se nanašajo na dolžnikova denarna sredstva iz naslova prejemkov, ki so izvzeti iz davčne izvršbe, omejitve, vrstni red poravnavanja obveznosti, stroške davčne izvršbe idr.

3Drugostopenjski davčni organ je tožnikovo pritožbo zoper izpodbijani sklep zavrnil. V svoji odločbi je navedel, da izpodbijani sklep vsebuje vse obvezne sestavine v skladu s 151. členom ZDavP-2, prihaja le do določenih pomanjkljivosti pri navedbi številke in datuma izvršljivosti plačilnega naloga, ki je podlaga za predmetno izvršbo izrečene globe. Iz spisa je namreč mogoče razbrati, da izvršilni naslov predstavlja plačilni nalog št. 0000116049359 z dne 2. 5. 2017, ki ga je izdala Policijska postaja Moste in ki je postal izvršljiv 10. 6. 2017, pri čemer je v izpodbijanem sklepu zmotno navedeno, da gre za plačilni nalog št. 000011604935-9 z dne 2. 5. 2017, ki ga je izdala Policijska postaja Moste, in ki je postal izvršljiv dne 9. 6. 2017. Pritožbeni organ pojasnjuje, da gre v tem primeru zgolj za pisni pomoti, ki na samo odločitev v stvari ne vplivata in ki ju lahko prvostopenjski organ na podlagi določb Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP) kadarkoli popravi. Sama napaka pri navajanju datuma izvršljivosti izvršilnega naslova ni bistveno vplivala na pravilnost in zakonitost izpodbijanega sklepa, saj se je davčna izvršba začela, ko je bil navedeni izvršilni naslov že izvršljiv, hkrati pa se od njega niti ne obračuna zamudnih obresti. Po prvem odstavku 146. člena ZDavP-2 je v primeru, ko davčni organ na podlagi zakona izterjuje druge denarne nedavčne obveznosti, izvršilni naslov odločba, sklep, plačilni nalog ali druga listina, opremljena s potrdilom o izvršljivosti, ki ga izda organ, pristojen za odmero te obveznosti (predlagatelj izvršbe). Pritožbeni organ ugotavlja, da so bili skladno s tem v času izdaje izpodbijanega sklepa o izvršbi izpolnjeni vsi pogoji za izvršbo, saj je obstajal zgoraj navedeni veljaven izvršilni naslov, tožnik pa obveznosti, zajete v izpodbijanem sklepu, ni pravočasno poravnal. Izpodbijani sklep je torej pravilen in zakonit. Ker odmerjena obveznost ni bila poravnana v roku, je predlagatelj izvršbe potrdil izvršljivost izvršilnega naslova in prvostopenjskemu organu podal predlog za izterjavo, ta pa je ravnal pravilno, ko je na njegovi podlagi izdal izpodbijan sklep o izvršbi. Potrdilo o izvršljivosti, s katerim je opremljen izvršilni naslov, predstavlja potrdilo v smislu 179. člena ZUP, zato se dejstva, ki so v njem potrjena, skladno s prvim odstavkom 169. člena ZUP štejejo za dokazana. Potrdilo o izvršljivosti se lahko izpodbija pri organu, ki je potrdil izvršljivost, in ne v postopku davčne izvršbe. Pritožbeni organ ni pristojen za ustavitev postopka davčne izvršbe, temveč je to v pristojnosti prvostopenjskega organa. Pritožbeni organ izpodbijani sklep preizkusi v mejah pritožbenih navedb in po uradni dolžnosti, ali ni prišlo na prvi stopnji do bistvenih kršitev določb postopka in ali ni bil prekršen materialni zakon. Konkretni plačilni nalog je bil tožniku izdan, ker je dne 2. 5. 2017 ob 12:30 na Ulici Hermana Potočnika 17 kršil prvi odstavek 22. člena Zakona o varstvu javnega reda in miru in mu je bila zato izrečena globa v znesku 333,83 EUR. Pritožbeni organ ob tem ugotavlja, da se „obdolžilni predlog“ in Sklep št. VII Kp 49382/2020 Višjega sodišča v Ljubljani z dne 5. 3. 2021, ki ju tožnik prilaga pritožbi, nanašata na obtožni predlog zoper obdolžena policista zaradi kaznivega dejanja zlorabe uradnega položaja ali uradnih pravic po prvem odstavku 257. člena Kazenskega zakonika, in ne na konkretni plačilni nalog, ki v izpodbijanem sklepu predstavlja izvršilni naslov.

4Tožnik vlaga tožbo zoper izpodbijani sklep in prosi za „ustavitev in preklic“ sklepa o davčni izvršbi, ker zadeva, zaradi katere je bila izrečena globa, še ni končana (podal je „pritožbo, ugovor in drugo“). Navaja, da še ni izrabil vseh pravnih sredstev in možnosti v Republiki Sloveniji, in kot dokaz prilaga kopiji vloženega obtožnega predloga zoper policista ter Sklep VII Kp 49382/2020 Višjega sodišča v Ljubljani z dne 5. 3. 2021.

5Toženka v odgovoru na tožbo v celoti prereka tožbene navedbe, vztraja pri razlogih iz obrazložitve upravne odločbe ter predlaga zavrnitev tožbe.

6Tožba ni utemeljena.

7Po presoji sodišča je izpodbijani upravni akt pravilen in na zakonu utemeljen iz razlogov, ki so navedeni v prvostopenjskem sklepu in drugostopenjski odločbi in se sodišče v izogib ponavljanju nanje sklicuje (drugi odstavek 71. člena Zakona o upravnem sporu - v nadaljevanju ZUS-1). Tožba tožnika v upravnem sporu je vsebinsko identična njegovi pritožbi v predhodnem upravnem postopku in tudi v tožbi ne navaja ničesar, kar bi lahko vplivalo na drugačno odločitev sodišča.

8V obravnavanem primeru je bil izdan sklep o davčni izvršbi na podlagi veljavnega izvršilnega naslova, opremljenega s potrdilom o izvršljivosti, na kar je davčni organ, ki opravlja izvršbo, vezan, in tega tožnik tudi ne prereka. Samega izvršilnega naslova pa tožnik v tej zadevi ne more izpodbijati. V postopku davčne izvršbe je bistveno le, da je izvršilni naslov postal izvršljiv, kar v obravnavanem primeru ni sporno. Sodišče v upravnem sporu glede davčne izvršbe presoja le, ali so izpolnjeni pogoji, ki jih določa ZDavP-2, ter ali ima sklep o izvršbi sestavine, določene v 151. členu ZDavP-2. Na podlagi podatkov upravnega spisa sodišče ugotavlja, da izpodbijani sklep izpolnjuje pogoje ZDavP-2, glede s strani drugostopenjskega organa ugotovljenih pisnih pomot iz izpodbijanega sklepa pa se sodišče – kot rečeno zgoraj – v celoti sklicuje na obrazložitev iz odločbe o pritožbi. Sodišče skladno z navedenim tudi ugotavlja, da navedbe tožnika v zvezi z začetim kazenskim postopkom zoper policista, ki sta konkretni plačilni nalog izdala, v tej zadevi niso relevantne.

9Sodišče je v zadevi odločilo brez glavne obravnave na podlagi prvega odstavka 59. člena ZUS-1, saj pravnorelevantnega dejanskega stanja tožnik ni konkretizirano osporaval.

10Sodišče tudi ni našlo nepravilnosti, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti, zato je tožbo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 kot neutemeljeno zavrnilo.

11Tožnik povrnitve stroškov ni zahteval.