VSL Sklep I Cpg 580/2023

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

1Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo tožnikov predlog za oprostitev plačila, odlog in obročno plačilo sodne takse za redni postopek v višini 285,00 EUR.

2Zoper ta sklep je tožnik vložil pravočasno pritožbo. Predlagal je, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in zadevo vrne prvostopenjskemu sodišču v nov postopek. Uveljavljal je vse pritožbene razloge iz prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP).

3Pritožba ni utemeljena.

4Sodišče prve stopnje je svojo odločitev o zavrnitvi predloga za taksno oprostitev oprlo na ugotovitev, da tožnik potem, ko ga je sodišče prve stopnje pozvalo na dopolnitev svojega predloga za oprostitev plačila sodne takse, ni razkril resničnih in popolnih podatkov o svojem materialnem stanju. Med drugim je ugotovilo, da tožnik opravlja dejavnost sobodajalstva. Iz Evidence obdavčljivih dohodkov fizičnih oseb pa izhaja, da je tožnik v zadnjih treh mesecih pred vložitvijo predloga za taksno oprostitev prejemal plačo oziroma drugo obliko denarnega priliva v bruto mesečni višini 800,00 EUR na mesec. Tožnik izvora teh sredstev ni pojasnil. Sodišče prve stopnje je v obrazložitvi izpodbijanega sklepa poudarilo, da mora imeti tožnik kot fizična oseba, ki opravlja dejavnost oddajanja zasebnih sob, odprt transakcijski račun, kot to določa tretji odstavek 37. člena Zakona o davčnem postopku (ZDavP-2), pri čemer iz izpisa transakcijskih računov fizičnih oseb izhaja, da tožnik nima odprtega bančnega računa v Republiki Sloveniji. Prvostopenjsko sodišče je zato sklepalo, da ima tožnik bančni račun odprt v tujini, saj v nasprotnem primeru podatek o tožnikovem obdavčljivem dohodku v navedeni evidenci ne bi mogel biti zabeležen. Podatkov o stanju na transakcijskih računih v tujini pa tožnik sodišču ni razkril. Na podlagi tako ugotovljenega dejanskega stanja je prvostopenjsko sodišče ob smiselni uporabi tretjega in četrtega odstavka 13. člena Zakona o sodnih taksah (ZST-1) tožnikovi izjavi o premoženjskem stanju odvzelo celotno dokazno vrednost in njegov predlog zavrnilo.

5Tudi po presoji pritožbenega sodišča je v obravnavani zadevi, ker tožnik v svoji dopolnitvi predloga za taksno oprostitev ni navedel resničnih oziroma popolnih podatkov, ob smiselni uporabi tretjega in četrtega odstavka 13. člena ZST-1, potrebno njegov predlog za taksno oprostitev zavrniti.¹ Drugi odstavek 12. člena ZST-1 določa sestavine, ki jih mora vsebovati predlog za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodnih taks. V četrti alineji 12. člena ZST-1 določena obvezna sestavina predloga so podatki o dohodkih in premoženju, o katerih se ne vodijo zbirke podatkov. Na predložitev teh podatkov je bil tožnik s sklepom sodišča prve stopnje z dne 22. 6. 2023 tudi pozvan.

6Glede na to, da iz Evidence obdavčljivih dohodkov fizičnih oseb izhaja, da je tožnik v obravnavanem obdobju prejemal plačo v neto mesečnem dohodku 590,16 EUR, se pritožbeno sodišče strinja z zaključkom sodišča prve stopnje, da ima tožnik v tujini odprt bančni račun, sicer takšnega obdavčljivega dohodka s strani FURS ne bi bilo mogoče zabeležiti. Tožnik bi zato v svojem predlogu za taksno olajšavo oziroma v njegovi dopolnitvi moral pojasniti, kam prejema navedeni dohodek, glede na to, da v Republiki Sloveniji nima odprtega bančnega računa, oziroma v kolikor ima v tujini odprte bančne račune, bi moral predložiti vse potrebne podatke o stanju na svojih transakcijskih računih v tujini v relevantnem obdobju. Sodišče namreč podatkov o bančnih računih, ki jih ima stranka odprte v tujini, ne more pridobiti, če teh podatkov ne razkrije stranka sama. Ugotovitve, da ima tožnik bančni račun odprt v tujini, na kar se je med drugim pri svoji odločitvi oprlo sodišče prve stopnje, tožnik v pritožbi ne izpodbija. Že zato je odločitev sodišča prve stopnje pravilna, vse nadaljnje pritožbene navedbe pa za odločitev niso pomembne. V kolikor predlagatelj taksne olajšave ne predloži podatkov o transakcijskih računih, ki jih ima odprte v tujini, kot tudi podatkov o morebitnem drugem premoženju v tujini (te podatke pa mora predložiti tudi za svoje družinske člane), sodišču prve stopnje ne omogoči, da oceni njegovo sposobnost zagotoviti sredstva za plačilo sodne takse. Glede na navedeno v obravnavanem primeru ni mogoče sklepati, ali bi bila s plačilom sodnih taks občutno zmanjšana sredstva, s katerimi se preživlja tožnik sam ali njegovi družinski člani. To pomeni, da je takšen predlog za taksno olajšavo nesklepčen. Trditveno in dokazno breme o obstoju upravičenih razlogov je na predlagatelju taksne oprostitve (7. in 212. člen ZPP v zvezi s tretjim odstavkom 1. člena ZST-1), pri čemer je dolžan podati vse navedbe in predložiti vse dokaze v predlogu za oprostitev ali v njegovi dopolnitvi. Ker tožnik ni podal podatkov o svojih dohodkih in premoženju v tujini, je sodišče prve stopnje njegov predlog za taksno oprostitev pravilno zavrnilo.

7Glede na zgoraj obrazloženo se nadaljnje pritožbene navedbe o tem, da tožnik v obdobju zadnjih treh mesecev pred vložitvijo predloga za taksno olajšavo ni prejemal dohodka iz naslova oddajanja sob, kar izhaja iz Evidence obdavčljivih dohodkov za fizične osebe, vse navedene podatke pa je lahko prvostopenjsko sodišče na podlagi tožnikovega soglasja pridobilo samo, ne izkažejo kot odločilne za presojo pravilnosti izpodbijane odločitve. Odločitev sodišča prve stopnje o zavrnitvi tožnikovega predloga za taksno oprostitev je pravilna že iz zgoraj navedenih razlogov.

8Glede na zgornje razloge pritožba ni utemeljena. Ker pritožbeno sodišče tudi ob uradnem preizkusu izpodbijanega sklepa ni zaznalo nobenih kršitev iz drugega odstavka 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP, oba v zvezi s tretjim odstavkom 1. člena ZST-1, je pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s tretjim odstavkom 1. člena ZST-1).

9Pritožnik mora sodno takso, odmerjeno s plačilnim nalogom z dne 9. 5. 2023, plačati v roku, na račun in način, določen v plačilnem nalogu. Rok za plačilo začne teči od vročitve sklepa višjega sodišča. Pritožnik je bil o pravnih posledicah neplačila sodne takse že poučen v citiranem plačilnem nalogu.

¹ Glej na primer sklepe VSL I Cpg 159/2018 z dne 16. 3. 2018, I Cpg 644/2021 z dne 11. 7. 2022 in I Cpg 507/2020 z dne 25. 9. 2020.