VSL Sklep II Cp 1644/2023

I. Pritožbi se ugodi in se razveljavi sklep sodišča prve stopnje.

II. Tožeča stranka je dolžna toženi stranki povrniti stroške pritožbe v znesku 186,66 EUR, v roku 15 dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka roka za njihovo prostovoljno plačilo dalje.

1Sodišče prve stopnje je sklenilo, da je tožena stranka dolžna plačati sodno takso v znesku 1.005,00 EUR na račun Okrožnega sodišča v Ljubljani.

2Tožena stranka izpodbija takšno odločitev s pravočasno pritožbo, s katero uveljavlja vse zakonsko opredeljene pritožbene razloge. Pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijani sklep razveljavi, toženi stranki pa naloži plačilo stroškov pritožbe. Navaja, da je bilo tožencema s pravnomočno sodbo Okrožnega sodišča v Ljubljani P 226/2020–II z dne 26. 5. 2022 v zvezi s sodbo Višjega sodišča v Ljubljani II Cp 1799/2022 z dne 18. 4. 2023, naloženo nerazdelno plačilo 50.000 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi in plačilo pravdnih stroškov v višini 6.176,47 EUR. V znesku pravdnih stroškov je zajet tudi strošek sodnih taks, ki jih je sodišče odmerilo v višini 1005 EUR. Plačilo sodne takse jima je bilo torej naloženo že z omenjeno sodbo, z izpodbijanim sklepom pa jima ga sodišče ponovno nalaga.

3Pritožba je utemeljena.

4Izpodbijani sklep temelji na določilih prvega do tretjega odstavka 15. člena Zakona o sodnih taksah (ZST-1), v katerih je določeno, da so takse, katerih plačila je bila stranka oproščena, del stroškov postopka (1. odstavek), da mora takse stranke, ki je bila oproščena njihovega plačila in je v postopku uspela, plačati nasprotnik stranke (2. odstavek) in da prvostopenjsko sodišče temu naloži plačilo taks po uradni dolžnosti (3. odstavek). Iz povzetih določb izhaja oficialno pooblastilo sodišča za to, da nasprotniku stranke, ki je bila oproščena plačila taks in je v pravdi izgubil, po uradni dolžnosti določi in nato od njega tudi izterja plačilo tega dela stroškov. Zakon s tem izrecno vzpostavlja dolžniško – upniško razmerje med nasprotnikom stranke, ki je bila oproščena plačila sodnih taks in je v postopku uspela in državo.

5Tožnica je bila oproščena plačila sodnih taks in je v postopku uspela. Po mnenju prvostopenjskega sodišča so s tem nastopile pravnorelevantne okoliščine iz navedenih zakonskih določil za naložitev plačila sodne takse toženi stranki. Vendar pa je v obravnavanem primeru sodišče prve stopnje spregledalo, da je toženi stranki že (enkrat) naložilo obveznost plačila sodnih taks, in sicer s povrnitvijo tega stroška tožeči stranki s stroškovno odločitvijo v sodbi P 226/2020-II v zvezi s sodbo Višjega sodišča v Ljubljani II Cp 1799/2022. O obveznosti plačila sodne takse tožencev je bilo z omenjeno stroškovno odločitvijo torej že pravnomočno odločeno, kar predstavlja oviro za ponovno naložitev iste obveznosti (sodne takse) z izpodbijanim sklepom. Pritožbi tožene stranke je bilo zato treba ugoditi in razveljaviti izpodbijani sklep (3. točka 365. člena Zakona o pravdnem postopku, ZPP).

6Bistveno pri institutu oprostitve plačila sodne takse je v preprečitvi, da okoliščine premoženjske narave tožeči stranki povzročijo nemožnost dostopa na sodišče. Če stranka, ki je bila oproščena plačila taks v postopku uspe in na podlagi pravnomočnega izvršilnega naslova pridobi premoženje, ki presega del takse, ki bi jo morala plačati, če ne bi bila oproščena plačila taks, mora plačati ta del takse (4. odstavek 15. člena ZSZ-1). V takšnem primeru stranka, ki je bila oproščena plačila sodnih taks zaradi svojega premoženjskega stanja, s plačilom ne bi bila za nič prikrajšana. Zato ji sodišče prve stopnje po pridobitvi premoženja naloži plačilo sodne takse. Tožnica, ki je bila oproščena plačila sodnih taks, je v postopku uspela s svojim denarnim zahtevkom v višini 50.000 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki ji ga je dolžna plačati tožena stranka. Ta ji je dolžna plačati tudi stroške postopka vključno s sodno takso, odmerjeno v višini 1.005,00 EUR. Sodišče prve stopnje bo torej moralo ugotoviti, ali je tožnica premoženje, iz katerega bo lahko plačala sodno takso, tudi dejansko že pridobila,¹ in ji naložiti plačilo sodne takse.

7Tožena stranka je s pritožbo uspela, zato ji je tožeča stranka dolžna povrniti njen strošek pritožbe v skupni višini 186,66 EUR (prvi odstavek 154. člena v zvezi s 165. členom ZPP). Pritožbeno sodišče je stroške odmerilo, kot jih je tožena stranka priglasila, pri tem pa je kot izhodiščno vrednost spornega predmeta upoštevalo znesek 1.005,00 EUR oziroma 200 točk (tar. št. 19 Odvetniške tarife).

¹ Primerjaj odločbo Višjega sodišča v Ljubljani I Cp 2236/2015 z dne 9. 9. 2015.