UPRS Sodba II U 211/2021-21

I. Tožbi se ugodi. Odločba Tržnega inšpektorja, Območna enota Dravograd, Maribor, št. 0610-7817/220-3-31021 z dne 13. 10. 2020 se odpravi in zadeva vrne istemu organu v ponovni postopek.

II. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške tega postopka v znesku 385,00 EUR, povečane za 22% DDV v roku 15 dni od vročitve te sodbe, po poteku roka z zakonitimi zamudnimi obrestmi.

1Z izpodbijano odločbo je Tržni inšpektor, Območna enota Dravograd-Maribor (v nadaljevanju prvostopenjski organ) po uradni dolžnosti tožeči stranki odredil odpravo nepravilnosti in pomanjkljivosti tako, da v poslovni enoti v poslovno - stanovanjskem objektu na naslovu ...:

- zagotovi prostor za urejanje pokojnikov, ki bo ločen od stanovanjskega objekta; - zagotovi hladilni prostor za trupla, ki bo ločen od stanovanjskega objekta (1. točka izreka odločbe).

2Rok za odpravo ugotovljenih nepravilnosti je 5 dni po pravnomočnosti te odločbe (2. točka izreka). Tožeča stranka je dolžna prvostopenjski organ pisno obvestiti o odpravi ugotovljenih nepravilnosti skupaj s priloženimi dokazili naslednji dan po odpravi nepravilnosti (3. točka izreka). Pritožba zoper to odločbo ne zadrži njene izvršitve (4. točka izreka). Stroškov postopka ni bilo (5. točka izreka).

3Iz izpodbijane odločbe izhaja, da je tržni inšpektor dne 6. 10. 2020 opravil inšpekcijski nadzor v poslovnih prostorih tožeče stranke, in sicer v poslovni enoti na naslovu ... v zvezi z izpolnjevanjem pogojev za opravljanje pogrebne dejavnosti. V postopku je bilo ugotovljeno, da tožeča stranka v stanovanjsko poslovnem objektu na navedenem naslovu ima prostor za urejanje pokojnikov, ki je ločen od prostora za sprejem strank in hladilni prostor za trupla, ki je ločen od prostora za urejanje pokojnikov, vendar se oba prostora nahajata v stanovanjsko poslovnem objektu in nista fizično ločena od stanovanjskega objekta. Zakoniti zastopnik tožeče stranke je podal izjavo, da uporabnega dovoljenja za poslovne prostore nima, vendar že pred nakupom navedenih poslovnih prostorov so bili ti namenjeni poslovni rabi. Stanovanjski prostori v predmetnem objektu so sezonsko zasedeni, v njih ni družin, ampak so namenjeni sezonskim delavcem. V zvezi s fizično ločenostjo hladilnega prostora za trupla in prostora za urejanje pokojnikov je zakoniti zastopnik izjavil, da se je v letu 2017 udeležil sestanka na Obrtni zbornici Ljubljana, na katerem je bila predstavnica ministrstva, ki pojasnila, da ne more biti skupnega vhoda za opravljanje pogrebne in stanovanjske namene, lahko pa je v istem objektu, ampak obvezno z ločenimi vhodi, da sam vhod v poslovne prostore nima nobenega stika s stanovalci. Tržni inšpektor je ugotovil, da so predložena soglasja za pridobitev gradbenega dovoljenja za izgradnjo nezahtevnega objekta, to je priročnega skladišča za pogrebno opremo in ne za izvajanje pogrebne dejavnosti oz. ureditev obstoječih poslovnih prostorov v prostor za urejanje pokojnikov in hladilni prostor za trupla. Ker v zvezi s pojasnilom predstavnice ministrstva ni predložil nobenega pisnega dokazila, je navedba o dopustnosti izvajanja pogrebne dejavnosti v poslovno stanovanjskem objektu, ki vključuje v istem prostoru prostor za urejanje pokojnikov in hladilni prostor za trupla, brezpredmetna. Upravni organ je ugotovil, da tožeča stranka v poslovno stanovanjskem objektu na naslovu ... ne izpolnjuje pogojev za opravljanje pogrebne dejavnosti v skladu s 7. členom Zakona o pogrebni in pokopališki dejavnosti (v nadaljevanju ZPPDej) in Pravilnika o minimalnih standardih in normativih za izvajanje pogrebne dejavnosti (v nadaljevanju Pravilnik).

4Zoper navedeno prvostopenjsko odločitev je tožeča stranka vložila pritožbo, katero je Ministrstvo za gospodarski razvoj kot drugostopenjski organ zavrnilo. Prvostopenjski organ je dne 6. 10. 2020 opravil inšpekcijski nadzor in sestavil zapisnik 0610-7817/2020-3-31021 in pozval tožečo stranko k predložitvi soglasij etažnih lastnikov za opravljanje pogrebne dejavnosti. Tožeča stranka je zapisniške ugotovitve zavrnila s trditvijo, da je prvostopenjski organ že 18. 12. 2018, ko je bilo ugotovljeno, da izpolnjuje vse pogoje za opravljanje pogrebne dejavnosti po ZPPDej in Pravilniku in 6. 10. 2020 posredovala soglasje (A. št. 52a-2017, etažnih lastnikov z dne 25. 1. 2018, soglasje k projektu št. 1113920, soglasje št. 57889-MB/1905-IV za gradnjo nezahtevnega objekta, soglasje št. RUKI-50/1179/MS z dne 22. 11. 2017, soglasje in projektne pogoje). Na podlagi zapisniških ugotovitev je prvostopenjski organ zaključil, da pritožnik pogojev za opravljanje pogrebne dejavnosti ne izpolnjuje in določil rok za odpravo nepravilnosti. Pritožbeni organ je glede na zapisniške ugotovitve prvostopenjskega organa in navedbe v pritožbi, da ima tožnik ločen vhod v poslovne prostore in nima stika s stanovalci, dodatno pa še upoštevaje določbe ZPPDej in Pravilnika ugotovil, da je prvostopenjski organ pravilno zaključil in odločil. Pritožbeni organ je ugotovil, da iz spisne dokumentacije še izhaja, da tožnik ima prostor za urejanje pokojnikov in hladilni prostor za trupla, ki pa nista ločena od poslovno stanovanjskega objekta. Namen ločenih prostorov je v specifičnosti okoliščin, da se zagotovi urejen, nemoten dostop za izvajanje pogrebne dejavnosti in da se ne moti drugih strank v objektu. Po prepričanju pritožbenega organa to ni zagotovljeno s samostojnim vhodom v prostore, kjer tožeča stranka izvaja dejavnost. Prostori tožeče stranke se namreč nahajajo v poslovni enoti, ki je v poslovno stanovanjskem objektu na naslovu ..., v katerem so predvsem stanovanjski prostori s stanovalci, kar pritrjuje tudi tožeča stranka sama, ko pravi, da v objektu živijo sezonski delavci. Med tem pa je določba glede prostorov za izvajanje pogrebne dejavnosti jasna: ločeno od stanovanjskega objekta in ne od stanovanjskega dela, kar v obravnavanem primeru ni zagotovljeno. Ločeno pomeni tako, da je razdvojeno in ni stika, da ni v stanovanjskem objektu, kjer bivajo stanovalci. Tožnik ob tako ugotovljenem dejanskem stanju nima pogojev za storitev toalete in ureditev pokojnikov, kot to določa 4. člen Pravilnika.

5Tožeča stranka je vložila tožbo v upravnem sporu na podlagi prvega, drugega in tretjega odstavka 27. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1). Navaja, da je izrek določbe tožene stranke v nasprotju z obrazložitvijo odločbe, kar predstavlja bistveno kršitev postopka, nadalje v postopku za izdajo izpodbijanega akta ni bil zakon oz. na zakon oprt predpis ali drug zakonito izdan predpis uporabljen oz. ni bil pravilno uporabljen ter dejansko stanje ni bilo pravilno in popolno ugotovljeno oz. je bil iz ugotovljenih dejstev napravljen napačen sklep. Tožeča stranka ugotavlja, da je prvostopni organ je dne 18. 12. 2018 opravil inšpekcijski pregled tožnikovih poslovnih prostorov in zapisniško ugotovil, da inšpekcijski zavezanec izpolnjuje vse pogoje formalne in materialne za opravljanje pogrebne dejavnosti po ZPPDej in Pravilniku. V zapisniku je izrecno ugotovljeno, da je prostor za urejanje pokojnikov ločen od prostora za sprejem strank in stanovanjskega objekta, prav tako je v zapisniku izrecno ugotovljeno, da je hladilni prostor za trupla ločen od stanovanjskega objekta in prostorov za urejanje pokojnikov.

6Dne 6. 10. 2020 je isti inšpektor kot dne 18. 12. 2018 ponovno opravil inšpekcijski pregled pri isti pravni osebi in pregledal iste poslovne prostore, ki se od prvega inšpekcijskega pregleda v ničemer niso spremenili. Prav tako se ni spremenil predpis. V zadnjem zapisniku o inšpekcijskem pregleduje inšpektor izrecno navedel, da je prostor za urejanje pokojnikov hkrati ločen in da ni ločen od prostora za sprejem strank in stanovanjskega objekta, enako navedbo pa je dal inšpektor tudi za hladilni prostor za trupla, za katerega je navedel, da je hkrati ločen od stanovanjskega objekta in prostorov za urejanje pokojnikov, ter da od tega objekta in prostorov ni ločen. Takšna navedba je sama s seboj v nasprotju. Konkretno je inšpektor tako napisal, da bi morala obstajati dva objekta. Za takšno navedbo v obrazložitvi se sklicuje na določbe 7. člena ZPPDej in določbe 4. in 5. člena Pravilnika. Tožnik meni, da navedeni predpisi nikjer ne določajo, da mora biti prostor za urejanje pokojnikov in hladilni prostor za trupla ločena od stanovanjskega objekta na ta način, da sta v drugem objektu. Temu stališču pritrjuje tudi ministrstvo v svoji odločbi. Tožnikov prostor za urejanje pokojnikov in hladilni prostor za trupla sta fizično ločena od stanovanjskega objekta. Prvostopenjski organ torej dejansko stanje ni pravilno in popolno ugotovil, oz. je iz ugotovljenih dejstev napravil napačen sklep. Tožnik predlaga, da sodišče tožbi ugodi in prvostopenjsko odločbo odpravi in toženi stranki naloži, da tožniku vrne stroške postopka.

7Tožena stranka je sodišču posredovala upravni spise, odgovora na tožbo pa ni podala.

8Sodišče je v skladu z določili ZUS-1 in 22. ter 23. členom Ustave RS izvedlo glavno obravnavo, do katere imajo stranke pravico, saj se šele pred sodiščem srečajo v enakopravnem položaju. Izvedba glavne obravnave zagotavlja pravico do učinkovitega sodnega pravnega varstva pravic, med katerimi je tudi pravica do poštenega postopka, kar ustreza tudi 6. členu Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic (v nadaljevanju EKČP) in 47. členu Listine EU o temeljnih pravicah. Sodišče je zato v zadevi odločilo po opravljeni glavni obravnavi (prvi odstavek 51. člena ZUS-1).

9V dokaznem postopku je sodišče vpogledalo v izpodbijano odločbo Tržnega inšpektorata RS, OE Dravograd-Maribor, št. 0610-7817/2020-3-31021 z dne 13. 10. 2020, odločbo Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo, št. 0211-31/2020-4-MC z dne 21. 6. 2021, ftc. zapisnikov o inšpekcijskem pregledu z dne 18. 12. 2018 in z dne 6. 10. 2020, fotografije prostorov, vse listine, ki se nahajajo v upravnem in sodnem spisu ter zaslišalo zakonitega zastopnika tožnika B. B.

K točki I izreka:

10Tožba je utemeljena.

11V obravnavani zadevi sodišče presoja zakonitost in pravilnost izpodbijane odločbe, s katero je Tržni inšpektor RS, Območne enote Dravograd - Maribor tožeči stranki odredil, da v poslovni enoti v poslovno stanovanjskem objektu na naslovu ... zagotovi prostor za urejanje pokojnikov, ki bo ločen od stanovanjskega objekta in zagotovi hladilni prostor za trupla, ki bo ločen od stanovanjskega objekta.

12Zakon o pogrebni in pokopališki dejavnosti (ZPPDej) in Pravilnik o minimalnih standardih in normativih za izvajanje pogrebne dejavnosti (Pravilnik) sta materialnopravni podlagi izpodbijane odločbe, in sicer tožena stranka citira določila 7. člena ZPPDej ter 4. in 5. člena Pravilnika.

13Pravilnik v 4. členu določa, da je prostor za urejanje pokojnikov ločen od prostora za sprejem strank in stanovanjskega objekta. V inšpekcijskem pregledu dne 6. 10. 2020 je bilo ugotovljeno, da je prostor za urejanje pokojnikov ločen od prostora za sprejem strank, ni pa ločen od stanovanjskega objekta. Nadalje izhaja ugotovitev, da je hladilni prostor za trupla ločen od stanovanjskega objekta, ni pa ločen od prostora za urejanje pokojnikov. Pravilnik namreč v 5. členu določa, da hladilni prostor za trupla mora biti ločen od stanovanjskega objekta in prostorov za urejanje pokojnikov.

14Iz izpodbijane prvostopenjske odločbe izhaja, da je treba določbe Pravilnika razlagati ozko, kar pomeni, da morajo biti stanovanjski in tovrstni prostori fizično ločeni (dva objekta). Medtem, ko v drugostopenjski odločbi tožena stranka obrazloži, da Pravilnik ne določa dveh objektov, temveč določa pogoj za poslovne prostore ločene od stanovanjskega objekta. Nadalje tožena stranka ugotovi, da ima tožnik ločen vhod v poslovne prostore in nima stika s stanovalci ter, da je prvostopenjski organ pravilno tožniku naložil odpravo pomanjkljivosti, tako, da zagotovi prostore „ločeno“ od poslovno stanovanjskega objekta. Navedena obrazložitev je sama s seboj v nasprotju.

15Nesporno je, da se navedena prostora za urejanje pokojnikov in hladilni prostor za trupla nahajata v stanovanjskem objektu oz. sta del stanovanjskega objekta. Vhod za stranke v sprejemno pisarno je ločen od vhoda v hladilni prostor za trupla. Tožnik zatrjuje, da sta prostor za urejanje pokojnikov in hladilni prostor za trupla ločena od stanovanjskega objekta z neprehodnimi zidovi. Vendar je hladilni prostor za trupla urejen v prostoru za urejanje pokojnikov, pri čemer je ločen s hladilnimi vrati komore in vmesnimi stenami, kar tudi izhaja iz zapisnika inšpekcijskega pregleda z dne 6. 10. 2020.

16Glede na obrazložitev tožene stranke in ugotovitve inšpekcijskega pregleda z dne 6. 10. 2020, da je prostor za urejanje pokojnikov ni ločen od stanovanjskega objekta, hladilni prostor za trupla pa je ločen od stanovanjskega objekta in ob nespornih ugotovitvah, da se navedena prostora nahajata v istem stanovanjsko poslovnem objektu, bo tožena stranka morala v ponovnem postopku obrazložiti navedene nejasnosti in protislovja v izpodbijani odločbi, v zvezi z ugotovitvami inšpekcijskega pregleda z dne 6. 10. 2020.

17Zaradi nasprotja v obrazložitvi in izreku odločbe, le te ni mogoče preizkusiti, zato je podana absolutna bistvena kršitev pravil postopka iz 7. točke drugega odstavka 237. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP) v zvezi s tretjim odstavkom 27. člena ZUS-1, kar je v vsakem primeru razlog za odpravo upravnega akta. Sodišče je zato tožbi ugodilo in izpodbijani sklep odpravilo na podlagi 3. točke prvega odstavka 64. člena ZUS-1 ter zadevo vrnilo toženi stranki v ponovni postopek. V ponovnem postopku bo treba odpraviti storjeno bistveno kršitev pravil upravnega postopka tako, da bo njeno materialno zakonitost mogoče preizkusiti. Pomanjkljivosti more tožena stranka sanirati le v ponovnem postopku.¹

K točki II izreka:

18V skladu s tretjim odstavkom 25. člena ZUS-1 je tožena stranka dolžna tožeči stranki povrniti stroške postopka. Po določilu četrtega odstavka 3. člena Pravilnika o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu je tožeča stranka, ki jo zastopa odvetnik kot pooblaščenec, upravičena do povrnitve priglašenih stroškov v višini 385,00 EUR, z 22% DDV, ki jih je sodišče naložilo v plačilo toženi stranki.

19Obresti od zneska pravdnih stroškov je sodišče tožeči stranki prisodilo od dneva zamude, tožena stranka pa bo prišla v zamudo, če stroškov ne bo poravnala v paricijskem roku (prvi odstavek 299. člena Obligacijskega zakonika – OZ v zvezi s 378. členom OZ – enako tudi načelno pravno mnenje Vrhovnega sodišča Republike Slovenije z dne 13. 12. 2006).

-------------------------------

¹ Upravno sodišče RS, sodba in sklep, opr. št. I U 1918/2020 z dne 18. 12. 2020.