UPRS Sodba II U 103/2021-20

I. Tožbi se ugodi. Odločba Radiotelevizije Slovenija, št. 74460552-02653703-11 z dne 23. 12. 2020 se odpravi in se zadeva vrne prvostopenjskemu organu v ponoven postopek.

II. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške postopka v znesku 385,00 EUR, povečane za 22 % DDV, v roku 15 dni od vročitve sodbe, po poteku tega roka dalje pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

1Z izpodbijano odločbo je Radiotelevizija Slovenija (v nadaljevanju RTV Slovenija) kot prvostopenjski organ predlog tožeče stranke vložen preko pooblaščenca, dne 15. 12. 2020 za razveljavitev potrdila o izvršljivosti in pravnomočnosti odločbe o obveznosti plačila RTV prispevka za programe TV Slovenija št. 74460552-02653703-01 z dne 9. 5. 2019 zavrnila (1. točka izreka). V postopku izdaje odločbe niso nastali posebni stroški (2. točka izreka).

2Iz obrazložitve izpodbijane odločbe izhaja, da je RTV Slovenija dne 9. 5. 2019 v postopku, ki ga je začela po uradni dolžnosti izdala odločbo o obveznosti plačila prispevka za programe RTV Slovenija št. 74460552-02653703-01. Navedena odločba RTV je bila tožeči stranki izdana in poslana na naslov ... Poskus osebne vročitve odločbe pa je bil stranki opravljen dne 13. 5. 2019. Ta dan mu je vročevalec v hišnem predalčniku pustil sporočilo o prispeli pošiljki s podatki kje in kdaj jo lahko prevzame in kdaj mu je poskusil vročiti pošiljko in kje mu pušča sporočilo. Tožnik zadevne odločbe v roku 15 dni ni prevzel na pristojni poštni enoti, zato jo je Pošta Slovenija dne 29. 5. 2019 pustila v hišnem predalčniku na naslovu strankinega bivališča. Odločba RTV je bila stranki vročena dne 28. 5. 2019 – t.i. fiktivna vročitev in je postala izvršljiva dne 12. 6. 2019.

3Pritožbo tožnika zoper izpodbijano odločbo je Ministrstvo za kulturo zavrnilo. V obrazložitvi je navedlo, da tožnik ne more uspeti z ugovorom, da ni nikoli prejel obvestila o prispeli pošiljki in da je bil v spornem obdobju odločanja v tujini. V primeru vročitve pošiljke s fikcijo je za ugotovitev datuma vročitve bistven podatek, kdaj je bilo pritožniku v njegovem hišnem predalčniku puščeno sporočilo o prispelem pismu. Ob dejstvu, da je bila v spisu vročilnica RTV Slovenije, ni treba več ničesar dodatno dokazovati. Tožniku pa je dovoljeno dokazovati, da so v javni listini dejstva napačno in neresnično ugotovljena, vendar pa zgolj pritožnikova pavšalna navedba, da obvestila o vročanju ni nikoli prejel, da je bil v času vročanja v tujini, za kar predlaga zaslišanje svoje sestre, ne zadošča kot dokaz, da so dejstva v vročilnici neresnično ugotovljena. V času predmetnega vročanja dne 13. 5. 2019 tudi ni obstajal noben dvom v to, da se tožnik ne bi mogel seznaniti s prispelo pošiljko, saj kot sam navaja, je bil odsoten v obdobju od 17. 5. 2019 do 27. 6. 2019.

4Tožnik je vložil tožbo v upravnem sporu, v kateri navaja, da prvostopenjski organ zmotno šteje, da je bila tožniku odločba z dne 9. 5. 2019 pravilno vročena. Prav tako, da naj bi tožeča stranka dne 13. 5. 2019 v hišni predalčnik prejela obvestilo o prispeli pošiljki, kar ne drži. Tožnik navaja, da mu odločba RTV z dne 9. 5. 2019 ni bila vročena. Nikoli ni prejel obvestila o prispeli pošiljki. Tožnik se je na naslovni organ obrnil takoj po vrnitvi s tujine, prav tako pa je naslovni organ razpolagal z informacijo kdaj se tožeča stranka vrne iz tujine, iz česar gre nedvomno ugotoviti, da se tožnik v nobenem trenutku ni izogibal vročitvi odločbe RTV z dne 9. 5. 2019 in je ves čas aktivno sodeloval. Tožnik je bil namreč v obdobju od 17. 5. 2019 do 27. 6. 2019, ko se je vročala predmetna pošiljka odsoten z naslova stalnega prebivališča. V tem času je za hišo na naslovu tožeče stranke skrbela sestra A. A., ki je neodprto pošiljko RTV Slovenija vrnila nazaj na naslov RTV Slovenija s pojasnilom, da je tožeča stranka odsotna in da je ne more osebno sprejeti. Na pošiljki poštno datirani 10. 5. 2019 je bilo navedeno, da se le-ta vroča osebno, zato je sestra tožeče stranke ni odprla in jo je posredovala nazaj na RTV Slovenija.

5Tožnik se je ob domnevnem vročanju, to je 13. 5. 2019 nahajal doma, vendar vročilnice oz. obvestila o prispelem pismu ni prejel, zato pošiljke ni mogel prevzeti na pošti, saj ni vedel, da ga karkoli čaka na pošti. Glede na to, da poštni nabiralnik tožnika od nedelje 12. 5. 2019 ni bil dostopen in obvestilo o prispelem pismu ni moglo biti puščeno v nabiralniku tožnika, bi se pismonoša moral spomniti konkretne situacije. Tožnik je moral namreč zaradi okvarjenih vrat ograje le-ta sneti, da bi zavarovala neupravičen dostop do svoje lastnine, je pred vrata ograje postavil svoje vozilo, ki do srede 15. 5. 2019, ko je bila okvara sanirana, ni bilo premaknjeno. Posledično nabiralnik tožnika ni bil dostopen. Tožnik je izkazal, da obvestilo o prispelem pismu ni prejel ter poudaril, da pravilno izpolnjena vročilnica ne pomeni avtomatično pravilno opravljene vročitve. Organ prve stopnje namreč ni izkazal, da bi naredil karkoli v smeri ugotavljanja ali je bilo obvestilo o prispelem pismu tožniku dejansko puščeno v njenem hišnem nabiralniku. Dejstva, ki izhajajo iz obvestila o prispelem pismu, s katero razpolaga organ prve stopnje so neresnično ugotovljena, saj tožnik obvestilo o prispeli pošiljki ni nikoli prejel. Zato meni, da odločba o obveznosti plačila prispevka za programe RTV Slovenija z dne 9. 5. 2019 ni bila opravljena zakonito. Nepravilno vročena oz. nevročena odločba pa ne more postati ne dokončna ne izvršljiva in ne pravnomočna. Tožeča stranka predlaga, da sodišče tožbi ugodi in odpravi izpodbijano odločbo. Posredno pa se odpravi drugostopenjska odločba in se zadeva vrne toženi stranki v ponovno odločanje. Priglaša tudi stroške postopka.

6Tožena stranka v odgovoru na tožbo prereka vse tožbene navedbe, vztraja pri svoji odločitvi in se v odgovoru sklicuje na vse utemeljitve, ki jih je podala v obrazložitvi izpodbijane odločbe.

7Tožnik se v pripravljalni vlogi sklicuje tudi na odločitev tukajšnjega sodišča v zadevi, opr. št. II U 365/2020 z dne 5. 6. 2023, kjer je sodišče že obravnavalo pravilnost vročitve odločbe RTV z dne 9. 5. 2019 v zadevi vrnitve v prejšnje stanje in prvostopenjsko odločbo vrnilo istemu organu v ponovni postopek, tako, da ne more biti opremljena s klavzulo o pravnomočnosti in izvršljivosti. O tem priča tudi ravnanje RTV Slovenije, ki je na podlagi navedene sodbe in na podlagi poziva tožnika, le temu vrnila celotni znesek, ki mu je bil zarubljen na podlagi odločbe RTV z dne 9. 5. 2019.

8Sodišče je v skladu z določili zakonom o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) in 22. ter 23. členom Ustave RS izvedlo glavno obravnavo, do katere imajo stranke pravico, saj se šele pred sodiščem srečajo v enakopravnem položaju. Izvedba glavne obravnave zagotavlja pravico do učinkovitega sodnega pravnega varstva pravic, med katerimi je tudi pravica do poštenega postopka, kar ustreza tudi 6. členu Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic (v nadaljevanju EKČP) in 47. členu Listine EU o temeljnih pravicah. Sodišče je zato v zadevi odločilo po opravljeni glavni obravnavi (prvi odstavek 51. člena ZUS-1.

9V dokaznem postopku je sodišče vpogledalo v odločbo RTV z dne 23. 12. 2020 in Ministrstva za kulturo št. 61540-2/2021/3 z dne 11. 3. 2021, v predlog za razveljavitev pravnomočnosti in izvršljivosti in zahtevo za pravilno vročanje, v zahtevek za vrnitev neutemeljeno rubljenih sredstev z dne 14. 7. 2023 RTV, v pregled prometa ... z dne 7. 7. 2023 in v vse listine, ki se nahajajo v upravnem in sodnem spisu ter zaslišalo tožnika, pričo A. A. in B. B.

K točki I izreka:

10Tožba je utemeljena.

11V obravnavani zadevi sodišča presoja pravilnost in zakonitost izpodbijane odločbe RTV, ki je predlog tožnika za razveljavitev potrdila o izvršljivosti in pravnomočnosti Odločbe o obveznosti plačila RTV prispevka za programe RTV Slovenija št. 74460552-02653703-01 z dne 9. 5. 2019 (v nadaljevanju odločba RTV) zavrnila.

12V tožbi, kot že v upravnem postopku tožnik zatrjuje, da odločbe RTV do danes ni prejel, saj je bil v obdobju od 17. 5. 2019 do 27. 6. 2019 odsoten iz stalnega bivališča. V času njegove odsotnosti je za hišo skrbela njegova sestra A. A., katera je dne 1. 6. 2019 v poštnem nabiralniku našla pisemsko pošiljko RTV Slovenija, ki je neodprto vrnila priporočeno na naslov RTV Slovenija, s pojasnilom, da je zavezanec odsoten in je ne more sprejeti, saj gre za osebno vročitev, hkrati s predlogom za vrnitev v prejšnje stanje. Tožnik tudi dokazuje, da obvestila o domnevnem vročanju na naslovu ... dne 13. 5. 2019 ni prejel, kljub temu, da je bil v tem času še doma, zato tudi pisanja ni prevzel na pošti, saj ni vedel, da ga čaka na pošti. Tožnik je že dne 12. 5. 2019 snel vhodna vrata na dvorišče zaradi okvare, na katerih je bil nameščen poštni nabiralnik in jih ponovno namestil 15. 5. 2019. Vse navedeno je tožnik na glavni obravnavi ponovno zatrjeval in navedeno sta potrdili priči žena tožnika B. B. in sestra tožnika A. A.

13V skladu s prvim odstavkom 87. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP) se morajo odločbe in sklepi ter drugi dokumenti, od katerih vročitve začne teči rok, vročiti osebno tistemu, kateremu so namenjeni. Če se vročitev ne da opraviti tako, kot je določeno v prvem odstavku tega člena, pusti vročevalec v hišnem predalčniku, na vratih stanovanja, poslovnega prostora ali delavnice pisno sporočilo. Če sporočila ni mogoče pustiti na prej določenih mestih, ga lahko pusti tudi v poštnem predalu ali na drugem primernem mestu, v sporočilu pa navede, kje se dokument nahaja, in da ga mora naslovnik prevzeti v 15 dneh. Na sporočilu in na samem dokumentu, ki bi ga moral vročiti, vročevalec navede vzrok take vročitve, datum in kraj, kjer je sporočilo pustil ter se podpiše (tretji odstavek 87. člena ZUP). Takšna vročitev velja za opravljeno z dnem, ko naslovnik prevzame dokument. Če dokumenta ne prevzame v 15 dneh, velja vročitev za opravljeno z dnem preteka tega roka. Po preteku tega roka vročevalec pusti dokument iz prvega odstavka tega člena v hišnem oziroma izpostavljenem predalčniku naslovnika. Kolikor stranka nima predalčnika ali je ta neuporaben, vročevalec vrne pošiljko pošiljatelju. Pisno sporočilo iz prejšnjega odstavka mora vsebovati obvestilo o posledicah takega vročanja (87. člen ZUP).

14Vendar pa zgolj dejstvo, da stranka v času domnevnega vročanja ni imela hišnega predalčnika, ne pomeni, da osebna vročitev po določbah 87. člena ZUP ni možna, niti to ne more odvrniti nastopa fikcije, se pa v takem primeru samo pisanje ne pusti naslovniku, ampak se vrne pošiljatelju. V skladu s tretjim odstavkom 87. člen ZUP namreč vročevalec pisno sporočilo o prispelem pisanju poleg hišnega predalčnika pusti tudi na vratih stanovanja, poslovnega prostora ali delavnice, v poštnem predalu ali na drugem primernem mestu. Sporočilo se torej pusti naslovniku, tudi če nima predalčnika (npr. pod predpražnikom, pred vrati stanovanja, na okenski polici ipd.¹).

15Glede na dejstvo, da je tožnik že v upravnem postopku izkazal dvom o vročitvi odločbe RTV oziroma, da ni prejel obvestilo z dne 13. 5. 2019 o pošiljki, tožena stranka ni izvedla ugotovitvenega postopka s tem zagotovila kontadiktornost postopka.

16Ugotovitveni postopek je namenjen temu, da se strankam postopka da možnost uveljavitve in zavarovanja svojih pravic in pravnih koristi, ki pa jih lahko zavarujejo le na način, da so z ugotovitvami organa pred izdajo odločbe seznanjene, da se lahko o njih primerno izjavijo.² V skladu s četrtim odstavkom 146. člena ZUP pristojni organ ne sme izdati odločbe, preden ne da stranki možnosti, da se izreče o dejstvih in okoliščinah, ki so pomembne za izdajo odločbe.

17Skladno z načelom enakega varstva pravic (22. člen Ustave RS), vezana na izoblikovane temeljne procesne garancije, ki strankam tudi pred upravnimi organi, ko ti odločajo o njihovih pravicah, obveznostih ali pravnih koristih, zagotavljajo izvedbo poštenega postopka. Po uveljavljenih standardih velja postopek pred državnimi organi (tudi upravnimi) za poštenega, če je strankam v postopku (še pred izdajo odločbe) dana možnost (pisne ali ustne) izjave o vseh za odločitev pomembnih vprašanjih. Z namenom, da se zadeva na primeren način pred odločitvijo vsestransko razišče, da med strankami in organom ni neraziskanih pravno pomembnih vprašanj, zakon predvideva določene institute, ki garantirajo poštenost postopka. Takšen institut je tudi ustna obravnava, katere namen je, da stranka in organ na njej odprto in neposredno razpravljata o vseh vidikih zadeve z namenom, da se morebitna sporna vprašanja, nesporazumi ali nejasnosti, če je le mogoče, razrešijo še pred izdajo odločbe, s katero organ oblastno odloči o pravici, obveznosti ali pravni koristi stranke. Cilj ustne obravnave je torej razjasnitev merodajnih dejstev v zadevi in uresničitev pravice do obrambe stranke, na njej pa se uresničujeta dve temeljni načeli upravnega postopka, to je načelo materialne resnice (8. člen ZUP) ter načelo zaslišanja stranke (9. člen ZUP).

18V obravnavanem postopku pred upravnim organom niso bila upoštevana temeljna pravila upravnega postopka za vsestransko razjasnitev zadeve, tožnik ni imel možnosti, da ustno predstavi in utemelji svoje razloge in učinkovito nasprotuje vsem ugotovitvam tožene stranke, kar je po presoji sodišča imelo vpliv na zakonitost in pravilnost odločitve (3. točka drugega odstavka 237. člena ZUP). Zaradi kršitve pravil postopka je podana absolutna bistvena kršitev pravil postopka, kar je v vsakem primeru razlog za odpravo odločbe, zato je sodišče tožbi ugodilo in izpodbijani upravni akt odpravilo na podlagi 3. točke prvega odstavka 64. člena ZUS-1.

19Tožena stranka bo v ponovnem postopku morala zagotoviti tožniku kontradiktornost postopka, zaslišati tožnika in morebitne predlagane priče, pismonošo, kje je pustil obvestilo in tako ugotovitvi ali je bila vročitev opravljena. V nasprotnem primeru je treba opraviti pravilno vročitev Odločbe RTV z dne 9. 5. 2019.

K točki II izreka:

20V skladu s tretjim odstavkom 25. člena ZUS-1 je tožena stranka dolžna tožeči stranki povrniti stroške postopka. Po določilu četrtega odstavka 3. člena Pravilnika o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu je tožeča stranka, ki jo zastopa odvetnik kot pooblaščenec, upravičena do povrnitve priglašenih stroškov v višini 385,00 EUR, z 22% DDV, ki jih je sodišče naložilo v plačilo toženi stranki.

21Obresti od zneska pravdnih stroškov je sodišče tožeči stranki prisodilo od dneva zamude, tožena stranka pa bo prišla v zamudo, če stroškov ne bo poravnala v paricijskem roku (prvi odstavek 299. člena Obligacijskega zakonika – OZ v zvezi s 378. členom OZ – enako tudi načelno pravno mnenje Vrhovnega sodišča Republike Slovenije z dne 13. 12. 2006).

-------------------------------

¹ Glej Jerovšek in drugi: ZUP s komentarjem, Ljubljana, 2004, str. 307-309, sodba USRS št. I U 1051/2022 z dne 18. 6. 2023.
² Enako Komentar ZUP k 146. členu, 2. knjiga, Uradni list Republike Slovenije, Pravna fakulteta Univerze v Ljubljani, Ljubljana 2020, str. 128 – 134.