VSL Sklep IV Cp 1800/2023

I. Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep v izpodbijanem delu potrdi.

II. Pritožbeni stroški so nadaljnji stroški postopka.

Oris zadeve in odločitev sodišča prve stopnje:

1Uvodoma pritožbeno sodišče pojasnjuje, da bo predlagateljico A. A., ki je hkrati nasprotna udeleženka po predlogu v pridruženi zadevi II N 2025/2022, v nadaljevanju imenovalo predlagateljica ali mati, nasprotnega udeleženca, ki je hkrati predlagatelj v pridruženi zadevi II N 2025/2022, pa nasprotni udeleženec ali oče.

2Predlagateljica in nasprotni udeleženec sta bivša zakonca, ki imata dve skupni hčerki, B. B. (roj. 2010) in C. C. (roj. 2012). Mati po razvezi živi v D., oče pa v E. Ob razvezi sta bili hčerki dodeljeni materi, oče je imel določene stike in je plačeval preživnino. Hčerki se s stika pri očetu dne 28. 12. 2022 nista vrnili k materi v D., temveč sta ostali pri očetu, ki je 30. 12. 2022 pri Okrožnem sodišču v Ljubljani vložil predlog za spremembo odločitve o zaupanju, določitev stikov z materjo in spremembo odločbe o preživnini, skupaj z začasno odredbo (zadeva II N 2025/2022 Okrožnega sodišča v Ljubljani, ki je bila pridružena vodilni zadevi Okrožnega sodišča v Novem mestu, II N 40/2023).

3Sodišče prve stopnje je s sklepom z dne 11. 4. 2023 izdalo začasno odredbo, s katero je med drugim odločilo, da stiki z materjo potekajo najprej pod nadzorom CSD, nato pa brez nadzora po določenem sistemu, in da se nadomesti soglasje matere za prešolanje deklic na OŠ F. v E. Predlagateljica se je zoper navedeni sklep pritožila, vendar je bila pritožba zavrnjena s sklepom naslovnega sodišča IV Cp 1008/2023 z dne 7. 7. 2023.

4Še pred prejemom citiranega sklepa pritožbenega sodišča in torej še pred pravnomočnostjo sklepa z dne 11. 4. 2023 sta oba udeleženca vložila nove predloge za začasne odredbe.

5Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo predlog predlagateljice za izdajo začasne odredbe po uradni dolžnosti, s katero naj bi se: stik dne 21. 6. 2023 nadomestil s stikom 25. 6. 2023; mladoletni hčerki »nemudoma zaščitili na način,« da sta preko poletnih počitnic od 1. 7. do 31. 8. 2023 pri predlagateljici, da se ponovno vpišeta v OŠ G. in da se v nadaljevanju »spoštuje / izvaja« sodba v imenu ljudstva in sklep, opr. št. IV P 2097/2015 z dne 24. 11. 2018 v zvezi s sodbo Višjega sodišča v Ljubljani IV Cp 563/2019 z dne 23. 5. 2019, oziroma podredno, da se začasno določi stike mladoletnih hčerk s predlagateljico od 16. 7. do 31. 8. 2023, s 1. 9. 2023 pa se dekleti ponovno vpišeta v OŠ G. ter ponovno vzpostavi režim, kakršen je veljal po sodbi iz leta 2018 (I. točka izreka). Nadalje je sodišče prve stopnje deloma zavrglo, deloma štelo za umaknjene in deloma zavrnilo predloge nasprotnega udeleženca (II. do IV. točka izreka; ta del odločitve ni pritožbeno izpodbijan); odločilo je še, da bo o stroških zavarovanja odločeno skupaj s končno odločitvijo o glavni stvari (V. točka izreka).

Pritožbeni postopek:

6Zoper I. točko izreka izpodbijanega sklepa se pritožuje predlagateljica in med drugim navaja, da ni moč ugotoviti, iz kakšnega razloga je sodišče zavrnilo predlog predlagateljice glede nadomeščanja stika 21. 6. 2023; obrazložitev v 9. in 10. točki sklepa je sama s seboj v nasprotju. Dejansko stanje je ostalo neraziskano, sodišče ni izvedlo dodatnih dokazov, na primer pridobilo mnenja CSD, opravilo neformalnega razgovora z otrokoma, pridobilo mnenja sodnega izvedenca kliničnega psihologa itd. Odločitev temelji na že izvedenih »starih dokazih,« novih, ki bi pokazali drugačno dejansko stanje, pa sodišče ni izvedlo. Očitek sodišča, da ima predlagateljica neprimerne vzgojne ukrepe z elementi nasilja, so neresnične in izmišljene navedbe. Sodišče očitanega nasilja predlagateljice ni raziskalo in ga tudi v obrazložitvi ne konkretizira. Dekleti živita dnevno v psihičnem nasilju zaradi odtujevanja. Sodišče bi moralo presoditi, ali sta sploh sposobni razumeti pomen in posledice izraženega mnenja. Oče preprečuje kakršno koli drugačno stikovanje, kot pa je predvideno po sklepu z dne 11. 4. 2023. Sklep z dne 11. 4. 2023 in izpodbijani sklep generirata dodatno odtujevanje otrok od matere, saj količina stikov in način stikovanja materi ne omogoči, da bi dekleti iztrgala iz psihičnega nasilja oziroma okolja, v katerem živita. Sodišče ugotavlja, da predlagateljica ni s stopnjo verjetnosti izkazala, da so se okoliščine od sprejetja predhodnega sklepa z dne 11. 4. 2023 spremenile tako, da bi izkazovale ogroženost otrok in bi narekovale izdajo nove začasne odredbe; sodišče ni izvedlo novih dokazov, na podlagi starih dokazov pa sodišče ni moglo priti do drugačnih zaključkov. Novo nastale bistveno spremenjene okoliščine so, da sta deklici pri očetu vsakodnevno na novo in drugače hudo ogroženi. Sodišče je poklonilo vero človeku, ki je nevaren, ki deluje v škodo svojih otrok in ju visoko ogroža ter je pri tem popolnoma samovoljen. V prejšnjem postopku naslovnega sodišča opr. št. IV P 297/2015 so bile ugotovljene osebne lastnosti nasprotnega udeleženca, zlasti s strani izvedenca F. Indoktrinacija in odtujevanje kot oblika psihičnega nasilja, prav tako pa tudi zanemarjanje s strani očeta, se naprej nadaljuje.

7Nasprotni udeleženec je na pritožbo odgovoril in predlagal njeno zavrnitev.

8Pritožba ni utemeljena.

9V obravnavani zadevi je sodišče prve stopnje 11. 4. 2023 izdalo začasno odredbo, s katero je določilo stike matere s hčerkama (ki trenutno živita pri očetu) in nadomestilo soglasje matere za prešolanje deklet iz D. v E. Predlagateljica je 15. 6. 2023, še preden je bilo odločeno o njeni pritožbi zoper sklep z dne 11. 4. 2023, vložila nov predlog za začasno odredbo, s katero je po vsebini dejansko želela anulirati sklep z dne 11. 4. 2023. S pritožbo zoper sklep z dne 11. 4. 2023 predlagateljica ni uspela.

10Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom predlagateljičin(e) predlog(e) zavrnilo iz večih razlogov: predloge, ki so se nanašali na začasno spremembo stikov med junijem in avgustom 2023 je zavrnilo, ker v trenutku izdaje sklepa ti predlogi niso bili več aktualni, saj so se nanašali na že minulo obdobje. Poleg tega je vse predloge zavrnilo predvsem iz razloga, ker predlagateljica ni izkazala, da se je situacija od izdaje sklepa 11 4. 2023 tako spremenila, da bi bila začasna odredba potrebna, da se prepreči akutna ogroženost otrok. S tem stališčem se pritožbeno stališče strinja, kar bo še obrazloženo v nadaljevanju.

11Neutemeljene so pritožbene navedbe, da sodišče prve stopnje ni izvedlo vseh predlaganih dokazov. Glede na zelo kratko obdobje od izdaje prvega sklepa (11. 4. 2023) do vložitve predlogov, ki so predmet izpodbijanega sklepa (predlog nasprotnega udeleženca 6. 6. 2023, predlog predlagateljice 15. 6. 2023) se pritožbeno sodišče strinja, da ni bilo potrebe po ponovnem izvajanju dokazov. Poleg tega pritožba določno ne pojasni, katera odločilna dejstva naj bi se z izvedbo naštetih dokazov ugotovila. Pritožbeno sodišče dodaja, da je za otroke obremenjujoče, stresno in zato škodljivo, če so nenehno izpostavljeni sodnim postopkom, zato je prav, da je sodišče prve stopnje pri odločanju o obravnavani začasni odredbi število izvedenih dokazov omejilo na nujno potrebne. Od vložitve predlagateljičinega predloga (15. 6. 2023) je do prvih predlaganih ukrepov (v zvezi s stikom 21. 6. 2023) minilo le nekaj dni, do začetka šolanja (v zvezi s tem je predlagateljica predlagala prešolanje deklet nazaj v D.) pa dva meseca in pol; glede na splošno znano pomanjkanje izvedencev klinične psihologije si je težko predstavljati, da bi sodišče lahko (in to v poletnem, dopustnem času) v tako kratkem času izvedlo vse dokaze, ki jih (pavšalno) našteva pritožba na drugi strani.

12V nadaljevanju postopka bo sodišče prve stopnje moralo izvesti dodatne dokaze, zelo verjetno ponovno opraviti razgovor z dekletoma in pridobiti nova mnenja oziroma poročila CSD ter drugih ustanov, vendar to v tem trenutku, upoštevaje tudi druge okoliščine, ki bodo še pojasnjene v nadaljevanju, ni bilo potrebno. Zatrjevane kršitve določb postopka v zvezi z dokaznim postopkom in pravico do izjave niso podane.

13Tudi ne drži, da je obrazložitev izpodbijanega sklepa v 9. in 10. točki sama s seboj v nasprotju. V teh točkah se je sodišče prve stopnje opredelilo do predlogov za spremembo stikov med poletnimi počitnicami; v času odločanja je to obdobje že minilo, zato je jasno, da je to razlog za zavrnitev tega dela predloga. Razlogi glede šole v naravi se nanašajo na zavrnitev predloga nasprotnega udeleženca, zato predlagateljica niti nima pravnega interesa za pritožbo zoper ta del razlogov.

14V zvezi s predlogom za spremembo stika z 21. 6. 2023 na 25. 6. 2023 se pritožbeno sodišče strinja, da glede na datum izdaje sklepa predlagateljica nima več pravnega interesa za izrek takega ukrepa; pri tem dodaja, da predlagateljica ni v ničemer konkretizirala (in tudi v pritožbi tega ne pojasni), zakaj bi bili dekleti ogroženi do te mere, da je treba izdati začasno odredbo, če se en sam (!) stik ne prestavi za nekaj dni. Takšno ogroženost si je komaj mogoče predstavljati.

15Pritožba na več mestih citira različne odločbe Evropskega sodišča za človekove pravice, s katerih vsebino se pritožbeno sodišče strinja, vendar ugotavlja, da sodišče prve stopnje pri izdaji izpodbijanega sklepa ni ravnalo v nasprotju s temi odločbami in da je ves čas zasledovalo največjo korist otrok.

16Pritožba obširno navaja, da oče izvaja nad dekletoma psihično nasilje, saj ju indoktrinira in odtujuje od matere; te okoliščine sodišče prve stopnje ni spregledalo. Vendar pa je ugotovilo tudi nadaljnje pomembne okoliščine, ki jih pritožba zamolči: da tudi mati ni idealna in da dekleti zaradi preteklih ravnanj in obnašanja matere do nje čutita zamero in strah, ob njej se počutita ogroženi ter se bolje počutita pri očetu. Te okoliščine (da se dekleti pri očetu počutita bolje), pritožba konkretizirano ne izpodbija, pritožbeno sodišče pa se strinja s prvostopenjskim, da je to pomembno dejstvo, ki je pretehtalo pri odločitvi.

17V zvezi z ravnanji očeta, ki jih obširno izpostavlja pritožba, sodišče druge stopnje opozarja na ugotovitve stroke,¹ da je napačno prepričanje, da je otrok ali žrtev zlorabe ali starševskega odtujevanja, ne pa tudi obojega hkrati. Ista avtorica v nadaljevanju ugotavlja,² da je otrokovo zavračanje stikov utemeljeno, kadar je bilo v družini prisotno zlorabljanje, zanemarjanje ali neustrezno starševsko vedenje, ter da so nekateri primeri otrokovega zavračanja stikov mešani, saj vključujejo tako elemente utemeljenega kakor tudi neutemeljenega zavračanja [stikov]. Pritožbeno sodišče glede na do sedaj zbrane podatke v spisu ocenjuje, da utegne iti v obravnavanem primeru za tovrstno »mešano« zavračanje stikov.

18Sodišče druge stopnje pa pritrjuje pritožbi, da sodišče prve stopnje ni konkretiziralo materinih domnevno napačnih oziroma nasilnih vzgojnih ravnanj. Vendar v tej fazi postopka, v okviru obravnavanja začasne odredbe, zadošča pritožbeno neizpodbita ugotovitev, da se dekleti pri očetu subjektivno bolje počutita in da čutita do matere strah ter odpor, v povezavi z ugotovitvijo sodišča prve stopnje, da predlagateljica ni izkazala ogroženosti otrok, če se začasna odredba (nemudoma) ne izda. V nadaljevanju postopka bo sodišče prve stopnje nujno moralo raziskati očitke glede neprimernih ravnanj matere in jih (če obstajajo) analitično primerjati z neprimernimi ravnanji očeta.

19Nadalje je sodišče prve stopnje še pojasnilo, česar pritožba konkretizirano tudi ne izpodbija, da je za dekleti trenutno bolje, da se prepišeta na šolo (OŠ F. v E.), ki jo bosta zelo verjetno obiskovali prostovoljno, kot pa, da bi se ju izpostavilo nepredvidljivim in potencialno hudo travmatičnim izkušnjam prisilne preselitve v D., saj se dekleti v D. k materi ne želita vrniti in bi ju zato bilo verjetno treba vrniti prisilno. Prav tako predlagateljica v pritožbi konkretizirano ne izpodbija ugotovitev sodišča prve stopnje (13. točka obrazložitve izpodbijanega sklepa), da je nasprotni udeleženec izkazal, da sta dekleti uspešno zaključili 5. in 7. razred osnovne šole in tudi glasbeno šolo (s prav dobrimi in odličnimi ocenami), kar dokazuje, da prešolanje deklet iz D. v E. ni bilo škodljivo za njuno izobraževanje, temveč kvečjemu nasprotno. Ponovno prešolanje deklet iz E. (kjer sta se očitno v šoli dobro ujeli in sta uspešni) v D. zelo verjetno ne bi bilo v korist otrok.

20Nerazumljive so pritožbene navedbe, da so sedaj določeni in predhodno določeni stiki med mamo in deklicami invazivni ukrepi, ki onemogočajo ponovno združitev otrok z mamo; sodišče prve stopnje je glede na (pritožbeno neizpodbite) ugotovitve, da imata dekleti pred materjo zamero in strah, uvedlo postopno uvajanje in širjenje stikov, kar je ustrezno. Izvajanje stikov mora sodišče spremljati in jih, če se bodo izpolnili pogoji za to, tudi širiti. Neutemeljene so tudi pritožbene navedbe, da oče preprečuje kakršnokoli drugačno stikovanje, kot pa je bilo predvideno po sklepu; to sicer ni posebej hvalevredno (oba starša bosta morala preseči medsebojne averzije in v dobro skupnih otrok tudi sklepati kompromise), vendar pritožba ne zatrjuje, da bi oče tako določene stike z materjo preprečeval.

21Pritožnica neutemeljeno graja ugotovitev sodišča, da ni s stopnjo verjetnosti izkazala, da bi se okoliščine od sprejetja sklepa z dne 11. 4. 2013 spremenile tako, da bi izkazovale takšno ogroženost otrok, ki bi narekovala izdajo nove začasne odredbe glede stikov med hčerkama in predlagateljico. Tudi v pritožbi predlagateljica konkretizirano ne pojasni, katere nove oziroma spremenjene okoliščine je v predlogu zatrjevala, temveč le pavšalno očita sodišču, da ni izvedlo novih dokazov. Pritožbene navedbe, da sta deklici pri očetu »vsakodnevno na novo in drugače hudo ogroženi,« so vsebinsko prazne in pavšalne, saj pritožnica ne pojasni, katere naj bi bile te (vsak dan) nove in drugačne oblike ogrožanja. Enako vsebinsko prazne in zato neupoštevne so pritožbene navedbe o zanemarjanju, poleg tega so te navedbe v nasprotju z ugotovitvami sodišča prve stopnje, da sta dekleti pri očetu uspešno zaključili osnovno in glasbeno šolo.

22Očitno neutemeljeno je pritožbeno sklicevanje na neustrezne osebnostne lastnosti nasprotnega udeleženca; te pritožbene navedbe so pavšalne, poleg tega se je v zvezi s tem pritožnica že v pritožbi zoper sklep z dne 11. 4. 2023 sklicevala na mnenje izvedenca G. G., vendar je pritožbeno sodišče ob zavrnitvi pritožbe opozorilo (20. točka obrazložitve sklepa IV Cp 1008/2023 z dne 7. 7. 2023), da so o osebnostnih lastnostih obeh udeležencev podali mnenje tudi drugi izvedenci in da mnenje dr. H. H. ter dr. I. I. nikakor ni ugodno za pritožnico, saj ugotavlja, da imata oba starša različne osebnostne motnje.

23Glede na vse povedano se pritožbeno sodišče strinja s prvostopenjskim, da predlagateljica ni uspela izkazati okoliščin, ki bi se od izdaje sklepa z dne 11. 4. 2023 tako spremenile, da bi terjale izdajo nove, diametralno nasprotne začasne odredbe. Ker ni ugotovilo niti uradoma upoštevnih (drugi odstavek 350. člena Zakona o pravdnem postopku³ v zvezi z 42. členom Zakona o nepravdnem postopku⁴) kršitev, je pritožbo zavrnilo in potrdilo sklep v izpodbijanem delu (2. točka 365. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1).

24Ker gre za postopek zavarovanja v okviru glavnega postopka, je sodišče druge stopnje odločitev o stroških pritožbenega postopka pridržalo za končno odločbo.

¹ Jana Kodrič, Neutemeljeno zavračanje stikov otroka z enim od staršev, Pravosodni bilten, št. 1/2022, str. 77-99.
² Op. cit., str. 81.
³ Uradni list RS, št. 73/2007 – UPB-3 in nadaljnji, v nadaljevanju ZPP.
⁴ Uradni list RS, št. 16/2019, v nadaljevanju ZNP-1.