UPRS Sklep I U 1624/2021-18

Tožba se zavrže.

1Z izpodbijanim sklepom je Upravna enota Ljubljana (v nadaljevanju prvostopenjski organ) sklenila, da tožnici ne prizna lastnosti stranke v ponovnem postopku izdaje gradbenega dovoljenja za rekonstrukcijo in spremembo namembnosti objekta na naslovu A., v hotelski objekt ter nadzidavo tega objekta na zemljiščih s parc. št. 111 in 222, k. o. ..., ki se vodi na zahtevo investitorke, družbe B., d. o. o. Iz obrazložitve izhaja, da tožnica ni izkazala pravnega interesa za vstop v navedeni postopek, saj ni lastnica zemljišča, ki bi mejilo na zemljišče, kjer je predvidena gradnja, temveč je njena parcela od predmetne gradnje oddaljena več kot 40 metrov. Prvostopenjski organ je tožničine navedbe o povečanju emisij v okolici zaradi navedene gradnje zavrnil kot pavšalne in nedokazane, z njimi pa tožnica ne varuje svojega zasebnega interesa, temveč javni interes.

2Zoper izdani sklep je tožnica vložila pritožbo na Ministrstvo za naravne vire in prostor (tedaj Ministrstvo za okolje in prostor; v nadaljevanju toženka), ki je pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno.

3Tožnica vlaga tožbo v tem upravnem sporu in v njej v bistvenem navaja, da sklep prvostopenjskega organa in odločba toženke nista obrazložena, saj se organa nista opredelila do njenih navedb v zvezi z razdaljo med gradnjo in tožničino nepremičnino. Ta naj bi znašala 38,9 metrov. Opozarja, da je navedeni pogoj za priznanje položaja stranskega udeleženca (tj. oddaljenost manj kot 40 metrov od gradnje) v nasprotju z Ustavo RS. Navaja tudi, da bo družba investitorka do gradnje lahko dostopala zgolj preko nepremičnine, ki je v lasti tožnice. Pojasnjuje, da bo gradnja posegla v njen pravni položaj in podrobno opisuje negativne posledice, ki bodo z gradnjo nastale njej in okolici. Sodišču predlaga, da izpodbijani sklep odpravi in ga spremeni tako, da tožnici prizna položaj stranske udeleženke, oziroma podredno, da zadevo vrne organu v ponovni postopek.

4Toženka na tožbo ni odgovorila, je pa sodišču poslala upravne spise v zadevi. Stranka z interesom D., d. o. o. na tožbo ni odgovorila.

5Tožba ni dovoljena.

6Po prvem odstavku 28. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) je treba tožbo v upravnem sporu vložiti v 30 dneh od vročitve upravnega akta, s katerim je bil postopek končan. V skladu s 36. členom ZUS-1 mora sodišče po prejemu tožbe opraviti predhodni preizkus in tožbo s sklepom zavreči, če ugotovi obstoj katerega od razlogov iz 1. do 8. točke prvega odstavka tega člena. Med te razloge spadata tudi okoliščina, da je tožba vložena prepozno ali prezgodaj (2. točka prvega odstavka 36. člena ZUS-1).

7Iz vročilnice, ki se nahaja v dokumentaciji upravnega spisa (katerega je sodišču posredovala toženka), je razvidno, da je bila izpodbijana odločba tožnici vročena dne 28. 9. 2021. Tridesetdnevni zakonski rok za vložitev tožbe v upravnem sporu se je tako iztekel dne 28. 10. 2021. Tožnica je tožbo vložila dne 4. 11. 2021 (kot izhaja iz poštne nalepke na ovojnici, v kateri je poslala tožbo), saj jo je tega dne poslal sodišču s priporočeno poštno pošiljko. To pomeni, da je tožba vložena prepozno. O navedeni ugotovitvi je sodišče pred izdajo tega sklepa s pozivom I U 1624/2021-10 z dne 3. 3. 2022 seznanilo tožnico in ji o tem dalo možnost izjave v roku 15 dni od dneva vročitve poziva. Pri tem jo je sodišče opozorilo, da bo štelo, da je tožba vložena prepozno, če v danem roku ne bo ničesar izjavila. Tožnici je bil dopis vročen na podlagi fikcije dne 23. 3. 2022, kar pomeni, da se je rok za izjavo iztekel dne 7. 4. 2022. Tožnica na poziv sodišča ni odgovorila.

8Glede na to je sodišče tožbo na podlagi 2. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1 zavrglo. Sodišče dodaja, da je bila tožnica v pouku o pravnem sredstvu v izpodbijani odločbi pravilno poučena o roku 30 dni od prejema te odločbe za vložitev tožbe zoper prvostopenjski sklep pri Upravnem sodišču Republike Slovenije.

9Sodišče je odločilo po predsednici senata na podlagi tretjega odstavka 36. člena ZUS-1.