VSL Sklep II Cp 453/2023

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep sodišča prve stopnje potrdi.

1Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje ugotovilo, da je elaborat izvedenca mag. A. A., ki temelji na izvedenskem poročilu z 8. 8. 2019, primerna strokovna podlaga za evidentiranje sprememb v katastru. Obrazložilo je, da je tako odločilo, ker pripomb na izvedensko mnenje ni bilo.

2Zoper tak sklep se iz vseh zakonskih pritožbenih razlogov pravočasno pritožuje nasprotni udeleženec. Predlaga, da višje sodišče sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek. Navaja, da ne drži ugotovitev sodišča prve stopnje, da na elaborat ni bilo pripomb. Opisuje, da je garaža na parc. št. 342/1, 372/2 in 342/1 črna gradnja in da bi se moral nadaljevati inšpekcijski postopek z rušenjem. Zaključuje, da bi bil vpis garaže kot dela stavbe v postopku vzpostavitve etažne lastnine nedopusten in nezakonit. Pridobitelj nima nobenega temelja za pridobitev lastninske pravice na posameznih delih stavbe, zlasti pa na garaži, nima pravnega naslova za legalizacijo črne gradnje. Predlagatelji pa tudi niso izkazali pravnega upravičenja z ustrezno verigo pogodb.

3Predlagatelji v odgovoru na pritožbo izpostavljajo, da so pritožbene navedbe o nedovoljeni gradnji brezpredmetne. Odsotnost gradbenega ali uporabnega dovoljenja v skladu s sodno prakso ni ovira za vzpostavitev etažne lastnine. Sklicujejo se na odločbe VS RS II Ips 67/2013 in VSL I Cp 2193/2016, II Cp 1245/2015 ter II Cp 647/2018. Civilnopravno in upravnopravno razmerje učinkujeta ločeno. Neutemeljene so tudi navedbe, da predlagatelji nimajo temelja za pridobitev lastninske pravice na posameznih delih stavbe.

4Ostali udeleženki na pritožbo nista odgovorili.

5Pritožba ni utemeljena.

6V skladu s 3. odstavkom 12. člena Zakona o vzpostavitvi etažne lastnine in o ugotavljanju pripadajočega zemljišča k stavbi (ZVEtL-1) sodišče po uradni dolžnosti zagotovi izvedbo evidentiranja sprememb v zemljiškem katastru in katastru stavb, ki je potrebno za dokončanje postopka po tem zakonu; zagotoviti mora vpis stavbe v kataster nepremičnin, če še ni vpisana, ali poskrbeti za ustrezne spremembe, če ni vpisana pravilno. V postopku za ugotovitev pripadajočega zemljišča mora zagotoviti ustrezno parcelacijo, če pride kot pripadajoče zemljišče stavbe v poštev le del enotne zemljiške parcele ali imajo njeni različni deli različne stvarnopravne položaje. To naredi v vmesnem postopku katastrskega vpisa, ki ga izvede pred izdajo meritorne odločbe, čemur je namenjen izpodbijani sklep, ki je torej tehnične narave.

7Zoper sklep sodišča prve stopnje, s katerim ugotovi primernost elaborata, se udeleženci lahko pritožijo. Pritožba je utemeljena, če jim sodišče ni omogočilo izjave o osnutku elaborata ali ni presodilo morebitnih pripomb nanj (postopkovne kršitve) oziroma če je osnutek elaborata nepravilen z vidika skladnosti z dejanskim stanjem v naravi, navodili sodišča oziroma tehničnimi pravili priprave elaboratov (vsebinske kršitve).¹

8Pritožnik niti ne trdi, da bi bil elaborat neskladen s tehničnimi pravili priprave elaboratov, višje sodišče pa tovrstnih pomanjkljivosti ne zasledi.

9Elaboratu prav tako ne očita neskladnosti z dejanskim stanjem v naravi. Pritožbenega stališča, da se garaža, ki predstavlja črno gradnjo, nahaja na zemljiščih 318/4, 372/2 in 342/1, vse k. o. ..., sploh ne postavi v kontekst elaborata oz. izvedeniškega poročila.

10Pritožnik sodišču prve stopnje očita, da je v izpodbijanem sklepu obrazložilo, da pripomb na elaborat ni bilo, čeprav to ne drži. Pripomb na elaborat v roku, ki ga je udeležencem podelilo sodišče, res ni bilo. 8. 12. 2022 je sodišče sicer prejelo pripravljalno vlogo pritožnika, ki pa je utemeljeno ni razumelo kot pripombe na elaborat. V njej pritožnik nasprotuje vzpostavitvi etažne lastnine s sklicevanjem na to, da je zgoraj omenjena garaža črna gradnja, ki jo je predlagatelj B. B. na podlagi odločbe Inšpektorata RS za okolje in prostor, OE ... z 21. 7. 1997 dolžan odstraniti, za nedovoljen poseg pa je inšpektorica tudi prepovedala vpisovanje in spreminjanje vpisov v zemljiški knjigi, katastru in drugih evidencah.

11Dvostopenjska presoja primernosti posamičnega osnutka elaborata v okviru vmesnega postopka katastrskega vpisa je v resnici v bistvenem namenjena zgolj omogočanju izjave udeležencem o takrat nameravani spremembi katastrskega stanja še pred njeno izvedbo.²

12Da bi bila ta napačna, pritožniki niti ne trdijo. Njeni nedopustnosti nasprotujejo s sklicevanjem na inšpekcijsko odločbo o neskladni gradnji, ki pa (tako kot neskladna gradnja sama po sebi³) ni ovira za postopanje po določbah ZVEtL-1 in na pravilnost izdanega sklepa ne vpliva, na legalizacijo stavbe pa tudi ne.⁴

13Ker sodišče z vmesnim sklepom še ne odloči o pravicah udeležencev na nepremičninah, ki so predmet postopka, udeleženci temu v tej fazi (še) ne morejo nasprotovati, lahko pa bodo ob morebitni pritožbi zoper meritorno odločbo⁵, v katero sodijo tudi odgovori sodišča prve stopnje na vprašanja, ki jih izpostavlja pritožba.

14Višje sodišče je zato na podlagi 2. točke 365. člena Zakona o pravdnem postopku v zvezi z 42. členom Zakona o nepravdnem postopku in 3. členom ZVEtL-1 pritožbo zavrnilo in sklep potrdilo.

¹ Tako: Božič Penko, A. in drugi, Zakon o vzpostavitvi etažne lastnine na določenih stavbah in o ugotavljanju pripadajočega zemljišča s komentarjem, GV Založba, Ljubljana, 2023, stran 77.
² Božič Penko, A. in drugi, delo, navedeno v 1. opombi, stran 78.
³ Podrobneje o tem Božič Penko, A. in drugi, delo, navedeno v 1. opombi, stran 288 in sledeče.
⁴ Božič Penko, A. in drugi, delo, navedeno v 1. opombi, stran 289.
⁵ Sodišče si lahko naknadno, pred izdajo meritorne odločbe, še zmeraj premisli in odredi pripravo novega elaborata ter izda nov vmesni sklep. Naknadne spremembe katastrskega stanja in za ta namen priprava novega (spremenjenega) elaborata so možni tudi po končanem vmesnem postopku katastrskega vpisa. Če sodišče še pred izdajo meritorne odločbe izve za nova dejstva, pride do drugačnih dejanskih zaključkov ali spremeni svoje pravno stališče, kot je veljalo ob pripravi prvega elaborata, ni vezano na predhodni vmesni sklep o primernosti prejšnjega elaborata, temveč lahko zagotovi pripravo novega.