UPRS Sodba I U 1794/2021-14

I. Tožbi se delno ugodi in se odločba Geodetske uprave RS, Območne geodetske uprave Velenje, Geodetske pisarne Mozirje, št. 02112-76/2016-21 z dne 3. 3. 2020, v 2. točki izreka odpravi in se zadeva v tem obsegu vrne istemu organu v ponoven postopek. V preostalem se tožba zavrne.

II. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške postopka v znesku 15,00 EUR, v roku 15 dni od vročitve te sodbe, od poteka tega roka dalje do plačila z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

1Prvostopenjski organ je z izpodbijano odločbo zavrnil zahtevo Občine ... (v tem sporu stranke z interesom) št. 02112-76/2016 v delu, ki se nanaša na evidentiranje dela urejene meje parcele št. 702/2 (v času vložitve zahteve parcela št. 701) v k.o. A. s sosednjo parcelo št. 128/1 (last tožnikov) v k.o. B., ki se dotika parcele št. 130 v k.o. B. in parcele št. 702/1 (v času vložitve zahteve parcela št. 701) v k.o. A. (1. točka izreka), odločil, da neurejen del meje iz 1. točke te odločbe ne vpliva na parcelacijo parcele št. 701 v k.o. A. in zato 2. točka izreka odločbe, št. 02112-76/2016-3 z dne 7. 4. 2016, ostane v veljavi (2. točka izreka) in še, da stroškov postopka ni (3. točka izreka). V obrazložitvi je navedel, da je izdal odločbo, št. 02112-76/2016-3 z dne 7. 4. 2016, zoper katero sta tožnika vložila tožbo na Upravno sodišče, o kateri je sodišče odločilo s sodbo, I U 86/2017-16 z dne 12. 12. 2017. S to je bilo odločeno, da se odločba, št. 02112-76/2016-3 v 1. točki izreka, v delu evidentiranja meje med parcelo 701 in 128/1 k.o. B., in v 2. točki, v delu, kolikor na parcelacijo parcele 701 vpliva neurejena meja med parcelo 701 in 128/1 k.o. B., odpravi in zadeva v tem obsegu vrne istemu organu v ponoven postopek. Po prejemu sodbe je prvostopenjski organ odpravil pravne posledice, ki so v zemljiškem katastru nastale na podlagi odpravljenega dela odločbe, št. 02112-76/2016-3. Po prejemu dopolnjenega elaborata ureditve meje je preizkusil, ali ta vsebuje vse predpisane sestavine in ali podatki o meji omogočajo njeno evidentiranje v zemljiškem katastru. Ugotovil je, da tožnika na ponovljeno mejno obravnavo prvič dne 15. 2. 2018 in drugič dne 15. 3. 2018 nista bila pravilno vabljena, zaradi česar je po 7. točki četrtega odstavka 35. člena Zakona o evidentiranju nepremičnin (v nadaljevanju ZEN) zavrnil zahtevo Občine ... št. 02112-76/2016 v delu, ki se nanaša na evidentiranje dela urejene meje parcele 702/2 (v času vložitve zahteve parcela 701) s sosednjo parcelo 128/1, ki se dotika parcele 130 in parcele 702/1 (v času vložitve zahteve parcela 701).

2V nadaljevanju je navedel, da so podatki za parceli 130 in 128/1 od vložitve zahteve ostali nespremenjeni, podatki za parceli 701 in 702 pa so se spremenili (najprej sta bili parceli z odločbo, št. 02112-76/2016-3, združeni in potem razdeljeni v dve novi parceli 702/1 in 702/2). Po vpisu sprememb v zemljiško knjigo se je dne 19. 1. 2017 pri parceli 702/2 vpisala zakupna pravica za nedoločen čas v korist C. Ker je širši pravni položaj parcel 702/1 in 702/2 sedaj v zemljiški knjigi različen, poočitev njune združitve (in nadaljnje delitve) tako, da bi ponovno nastali parceli 701 in 702, ki sta obstajali pred obravnavano parcelacijo, v zemljiški knjigi ni mogoča (tretji odstavek 115. člena Zakona o zemljiški knjigi - ZZK-1). Navedeno bi povzročilo neusklajenost zemljiškega katastra in zemljiške knjige, hkrati pa bi bila odločba o združitvi in nadaljnji delitvi teh dveh parcel neizvršljiva in posledično nična. Neurejen del meje iz 1. točke izpodbijane odločbe ne vpliva na parcelacijo parcele št. 701, ker se stika z novo nastalima parcelama št. 702/1 in 702/2 le v zemljiškokatastrski točki št. 1227. Ta točka ni več urejena, nima statusa urejene točke in se bo lahko uredila v morebitnih bodočih postopkih ureditve te meje, ob udeležbi vseh lastnikov obravnavanih parcel.

3Drugostopenjski organ je pritožbo tožnikov zavrnil in še pojasnil, da je bila v konkretnem primeru zahteva Občine ... zavrnjena in se ni meritorno odločalo o sami zadevi, kar pomeni, da se meja parcele tožnikov v predmetnem postopku ni urejala, zaradi česar ne more vsebinsko obravnavati navedb tožnikov.

4Tožnika sta vložila tožbo, v kateri uvodoma opozarjata na sodbo, I U 86/2017 z dne 12. 12. 2017. Navedla sta, da sta bila vabljena na dve mejni obravnavi (15. 2. 2018 in 15. 3. 2018, tj. po novi parcelaciji, ki je bila že vnesena v kataster), ki se nista izvršili zaradi vremenskih razmer. Geodet je 17. 1. 2018 opravil meritve brez njune prisotnosti. Geodetov prikaz parcel (tožnikove 128/1 in občinske 701) z dne 6. 1. 2016, pred terenskimi meritvami, izkazuje, da ima del meje, zaradi katere sta bila tožnika vabljena na parcelacijo in ureditev meje, že status urejene meje, ki jo je geodet uredil že na predhodnih meritvah. Geodet je posegel v parcelo tožnikov 128/1 in jo zožal za 4 metre in skrajšal za 4 metre, tudi z na novo nastalimi občinskimi parcelami 702/2 in 702/1, o tem pa na mejni obravnavi ni bilo govora. Vse parcele so premaknjene in se ne ujemajo s prejšnjim stanjem. V kataster je bilo novo stanje po prejšnji odločbi vpisano, čeprav je bila zadeva še na sodišču, ki je dne 12. 12. 2017 odločilo v korist tožnikov. C. je postavilo ograjo na zemljišču tožnikov in dostopa do svoje parcele 702/2 (ki je nastala iz parcele 701) preko parcele tožnikov 128/1. Po prej navedeni sodbi organ ne bi smel pustiti parcelacije v veljavi. Tožnika predlagata, da se zadeva ponovno razsodi v njuno korist in vzpostavi meja po stanju v letu 2008. Zahtevata tudi povrnitev stroškov.

5Toženka na tožbo ni odgovorila, poslala je upravni spis.

6Stranka z interesom Občina ... na tožbo ni odgovorila.

K I. točki izreka:

7Tožba je delno utemeljena.

8Sodišče uvodoma ugotavlja, da je v tej zadevi že odločilo s sodbo, I U 86/2017-16 z dne 12. 12. 2017, s katero je odločbo prvostopenjskega organa, št. 02112-76/2016-3 z dne 7. 4. 2016, v 1. točki izreka, v delu evidentiranja meje med parcelo 701 in 128/1 k.o. B. in 2. točki, v delu, kolikor na parcelacijo parcele 701 vpliva neurejena meja med parcelo 701 in 128/1 k.o. B., odpravilo in zadevo vrnilo v tem obsegu istemu organu v ponoven postopek. Sodišče tako v tem upravnem sporu preverja, ali je upravni organ pri izdaji novega akta sledil pravnemu mnenju sodišča glede uporabe materialnega prava in stališčem, ki se tičejo postopka (peti odstavek 64. člena Zakona o upravnem sporu – ZUS-1), njegovo zakonitost pa tudi presoja z vidika tožbenih navedb in v okviru preizkusa, ki ga mora sodišče opraviti po uradni dolžnosti (drugi odstavek 37. člena ZUS-1).

9Po prvem odstavku 35. člena ZEN je geodetska uprava dolžna, da po prejemu zahteve za evidentiranje urejene meje preizkusi, ali elaborat ureditve meje vsebuje vse predpisane sestavine in, ali podatki o meji omogočajo njeno evidentiranje v zemljiškem katastru. Geodetska uprava tudi preveri, ali je bila lastniku parcele, katere meja se ureja, in lastnikom sosednjih parcel, ki so na dan izvedbe mejne obravnave kot lastniki vpisani v zemljiško knjigo, zagotovljena možnost udeležbe na mejni obravnavi. Po 7. točki četrtega odstavka 35. člena ZEN geodetska uprava z odločbo zavrne zahtevo za evidentiranje urejene meje, če ni bila zagotovljena udeležba vsem lastnikom iz prvega odstavka 35. člena ZEN. Po četrtem odstavku 30. člena ZEN morajo biti lastniki parcel povabljeni na mejno obravnavo vsaj osem dni pred njeno izvedbo, po petem odstavku 30. člena ZEN pa mora za lastnike parcel, ki se niso udeležili mejne obravnave, geodetsko podjetje dokazati, da so bili pravilno vabljeni.

10Iz izpodbijane odločbe izhaja, da je v ponovnem postopku reševanja zadeve prvostopenjski organ preveril, ali je bila lastnikom parcel zagotovljena možnost udeležbe na mejni obravnavi, in ugotovil, da tožnika na ponovljeni mejni obravnavi prvič dne 15. 2. 2018 in drugič dne 15. 3. 2018 nista bila pravilno vabljena in je zato po 7. točki četrtega odstavka 35. člena ZEN z izpodbijano odločbo zavrnil zahtevo Občine ... št. 02112-76/2016 v delu, ki se nanaša na evidentiranje dela urejene meje parcele 702/2 (v času vložitve zahteve parcela 701) s sosednjo parcelo 128/1, ki se dotika parcele 130 in parcele 702/1 (v času vložitve zahteve parcela 701).

11Tudi sodišče (glede na ugotovitve prvostopenjskega organa in relevantne materialne določbe) sodi, da je organ v ponovnem postopku utemeljeno zavrnil zahtevo Občine ... št. 02112-76/2016 v delu, ki se nanaša na evidentiranje dela urejene meje parcele 702/2 (v času vložitve zahteve parcela 701) s sosednjo parcelo 128/1 (parcela tožnikov), ki se dotika parcele 130 in parcele 702/1 (v času vložitve zahteve parcela 701).

12To namreč pomeni, da se o zahtevi Občine ... za evidentiranje urejene meje v delu, ki se nanaša na parcelo tožnikov 128/1, v tem postopku sploh ni odločalo. Gre torej za odločitev, ki je po oceni sodišča nedvomno tožnikoma v korist, saj dejansko (in pravno) stanje glede tega dela meje ostane nespremenjeno, torej takšno, kot je bilo pred uvedbo tega postopka, kar zasledujeta tudi tožnika. Posledično morajo biti odpravljene tudi vse posledice že izvedenega evidentiranja urejene meje v delu, ki se nanaša na parcelo tožnikov 128/1, v ustreznih evidencah in v naravi.

13V kolikor pa tožnika zatrjujeta, da, kljub odpravi odločitve o evidentiranju urejene meje, ki se nanaša na parcelo 128/1, zaradi izvedene parcelacije parcele 201, ni prišlo do vzpostavitve prejšnjega stanja oziroma stanja pred odpravljeno odločitvijo, sodišče navaja naslednje:

14Sodišče je s sodbo I U 86/2017-16 z dne 12. 12. 2017, tudi odločilo, da se odločba Geodetske uprave RS, Območne geodetske uprave Velenje, Geodetske pisarne Mozirje, št. 02112-76/2016-3 z dne 7. 4. 2016, odpravi še v 2. točki izreka, v delu, kolikor na parcelacijo parcele 701 vpliva neurejena meja med parcelo 701 in 128/1 k.o. B., ter se zadeva vrne v tem obsegu istemu organu v ponoven postopek. Prvostopenjski organ je s tem v zvezi sedaj odločil, da neurejen del meje iz 1. točke te odločbe ne vpliva na parcelacijo parcele št. 701 v k.o. A. in je zato 2. točko izreka odločbe, št. 02112-76/2016-3 z dne 7. 4. 2016 (s katero je bilo odločeno o parcelaciji parcele 701), pustil v veljavi (2. točka izreka izpodbijane odločbe).

15Po prvem odstavku 49. člena ZEN mora biti pred evidentiranjem delitve parcele urejen del meje, ki se je dotika novi del meje, ki nastane z delitvijo. Del meje, ki mora biti urejen pred evidentiranjem delitve parcele, je del meje iz drugega odstavka 27. člena ZEN. Po tretjem odstavku 49. člena ZEN se lahko postopek evidentiranja urejene meje in upravni postopek evidentiranja parcelacije izvedeta skupaj na podlagi enotnega elaborata, ki mora vsebovati sestavine elaborata ureditve meje in elaborata parcelacije. Po četrtem odstavku 49. člena ZEN pa se, če v postopku evidentiranja urejene meje ni doseženo soglasje med lastniki sosednjih parcel oziroma parcel, ki se jih dotika del meje, ki nastane z delitvijo, in se začne sodni postopek ureditve meje, upravni postopek evidentiranja parcelacije lahko opravi pred ureditvijo meje v sodnem postopku.

16V zvezi z odločitvijo v 2. točki izreka je prvostopenjski organ v obrazložitvi navedel, da ''neurejen del meje iz 1. točke izreka te odločbe ne vpliva na parcelacijo parcele št. 701 in sicer se neurejeni del meje stika z novo nastalima parcelama št. 702/1 in 702/2 le v eni zemljiškokatastrski točki št. 1227. Ta točka sedaj ni več urejena, nima statusa urejene točke in se bo lahko uredila v morebitnih bodočih postopkih ureditve te meje, ob udeležbi vseh lastnikov obravnavanih parcel''.

17Po presoji sodišča odločitve v 2. točki izreka izpodbijane odločbe ni mogoče preizkusiti. Glede na položaj parcele 701, iz katere sta nastali parceli 702/1 in 702/2, ni namreč jasno, kako neurejena meja s sosednjo parcelo 128/1 (last tožnikov) ne vpliva na parcelacijo parcele 701, oziroma povedano drugače: ni jasno, kako parcelacija in nastanek parcel 702/1 in 702/2 ne vplivata na zemljiškokatastrsko točko št. 1227, še zlasti upoštevajoč tožbene navedbe o posegu geodeta v parcelo 128/1 z novonastalimi parcelami 702/1 in 702/2 (tožnika namreč zatrjujeta, da je prišlo do zmanjšanja površine njune parcele 128/1 pri urejanju meje, tudi zaradi novonastalih parcel 702/1 in 702/2, ob tem, da dostop do novo nastale parcele 702/2 tudi poteka preko njune parcele).

18Sodišče pri tem še pojasnjuje tožnikoma, da do vpisa novega dela nove meje parcel 702/1 in 702/2 kot urejenega dela meje (kar sicer določa drugi odstavek 52. člena ZEN) ni prišlo oziroma ni moglo priti, saj je v primerih, kot je obravnavani, podana izjema po zgoraj citiranem četrtem odstavku 49. člena ZEN.

19Ker preizkus odločbe v tem delu tako ni mogoč, je podana absolutna bistvena kršitev pravil postopka iz 7. točke drugega odstavka 237. člena ZUP v zvezi s tretjim odstavkom 27. člena ZUS-1, zato je sodišče izpodbijano odločbo v 2. točki izreka odpravilo ter zadevo v tem delu vrnilo prvostopenjskemu organu v ponovni postopek. Slednji je v ponovnem postopku vezan na pravno mnenje sodišča glede uporabe materialnega prava in na njegova stališča, ki se tičejo postopka (peti odstavek 64. člena ZUS-1).

20V preostalem delu je sodišče tožbo tožnikov na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 zavrnilo kot neutemeljeno.

21Sodišče je v zadevi odločalo brez glavne obravnave v skladu s četrto alinejo drugega odstavka 59. člena ZUS-1, saj gre za spor med istima strankama, za podobno dejansko in pravno podlago ter je o tem vprašanju sodišče že pravnomočno odločilo s sodbo, I U 86/2017 z dne 12. 12. 2017.

22Sodišče je v tej sestavi odločilo na podlagi drugega odstavka 25. člena ZUS-1C v zvezi s prvim odstavkom 13. člena ZUS-1.

K II. točki izreka:

23Izrek o stroških temelji na tretjem odstavku 25. člena ZUS-1, po katerem v primeru, če sodišče tožbi ugodi in v upravnem sporu izpodbijani upravni akt odpravi, tožniku glede na opravljena procesna dejanja in način obravnave zadeve v upravnem sporu prisodi pavšalni znesek povračila stroškov v skladu s Pravilnikom o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu (v nadaljevanju Pravilnik o povrnitvi stroškov). Ker je bila zadeva rešena na seji in tožnika v postopku nista imela pooblaščenca, ki je odvetnik, se jima v skladu s prvim odstavkom 3. člena Pravilnika o povrnitvi stroškov priznajo stroški v višini 15,00 EUR. Priznane stroške mora toženka tožnikoma plačati v 15 dneh od vročitve sodbe (313. člen Zakona o pravdnem postopku v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1), če zamudi, pa jima gredo od izteka tega roka še zahtevane zakonske zamudne obresti (299. člen Obligacijskega zakonika). Plačana sodna taksa za postopek bo vrnjena po uradni dolžnosti (opomba 6.1.c Taksne tarife Zakona o sodnih taksah).