UPRS Sodba I U 1134/2021-19

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

1Z izpodbijano odločbo je prvostopenjski organ odločil, da se na lokalni cesti oznake LZ 111 med križiščem z javno potjo oznake JP 222 in krožnim križiščem z javno potjo oznake JP 333 vzpostavi slepa cesta, ki ima izhod samo za pešce in kolesarje; dostop vozil se omogoči s severne strani (1. točka izreka); da se na javnih poteh oznak JP 444, JP 555 in JP 666 prepove promet vsem motornim vozilom, razen enoslednim, dovoli se lokalni promet (2. točka izreka); da se na javni poti oznake JP 777 v krožnem križišču lokalne ceste oznake LZ 111 usmerjeno vodi promet do PIC ... (3. točka izreka); ter da se na lokalni cesti oznake LC 888 in na javni poti oznake JP 777 v območju cestnih priključkov PIC ... dovoli zavijanje v PIC ... izključno ciljnemu prometu v PIC ... (4. točka izreka). Prometna ureditev v naravi se označi s predpisano signalizacijo, vsa potrebna prometna signalizacija se postavi v skladu s Pravilnikom o prometni signalizaciji in prometni opremi na cestah (5. točka izreka). Organ je še odločil, da z izdajo te odločbe niso nastali posebni stroški (6. točka izreka).

2Iz obrazložitve izhaja, da je prvostopenjski organ izdal odločbo v ponovljenem postopku na podlagi sodbe tega sodišča I U 1315/2018-22 z dne 2. 7. 2019. V ponovljenem postopku je vsebino elaborata „Sprememba prometne signalizacije na lokalni cesti LZ 111, številka načrta 2049, december 2017, izdelovalca družbe A., d. o. o. (v nadaljevanju elaborat) glede prometne ureditve zajel v izreku odločbe, pri čemer sama prometna ureditev tudi v ponovljenem postopku ostaja nespremenjena in so stranke z njo že bile seznanjene, zato organ ni izvedel posebnega ugotovitvenega postopka.

3V obrazložitvi je navedeno, da je podlaga za izdajo odločbe 100. člen Zakona o cestah (ZCes-1). Namen prometne ureditve iz 1. točke izreka izpodbijane odločbe je vzpostavitev slepe ceste z izhodom samo za pešce in kolesarje ter z dostopanjem vozil s severne strani. Cilj ukrepov na t. i. cesti LZ 111 je nadaljnja preprečitev tranzitnega prometa z namenom zagotavljanja potrebne varnosti vseh udeležencev v prometu, še zlasti pešcev in kolesarjev, ter preprečitev pospešenega slabšanja stanja ceste. S ciljem preprečitve posledičnega premika tranzitnega prometa z lokalne ceste LZ 111 v naselje ... pa se na javnih poteh, navedenih v 2. točki izreka izpodbijane odločbe, dopusti zgolj lokalni promet vseh motornih vozil, razen enoslednih. S ciljem vodenja prometa do PIC ... se usmerjeno vodi prometni cilj PIC ... Prometna ureditev se izvede v skladu z elaboratom, po katerem se izvede način omejitve uporabe cest, ki uporabnikom, lastnikom zemljišč, služnostnim upravičencem in okoliškim stanovalcem omogoča dostop do svojih nepremičnin. Dodatno se s ciljem preprečitve posledičnega premika tranzitnega prometa z lokalne ceste LZ 111 v območje PIC ..., z lokalne ceste oznake LC 888 in javne poti oznake JP 777 dovoli zavijanje v PIC ... izključno ciljnemu prometu v PIC ... Ta prometna ureditev sicer ni predmet elaborata, vendar je glede na zasledovan namen prometne ureditve utemeljena. Z omejitvijo uporabe cest glede na vrsto prometa se prepreči tranzitni promet vseh udeležencev, razen kolesarjev na cesti LZ 111. Izvedena prometna ureditev nima negativnega vpliva na čas prihoda intervencijskih vozil na kraj nesreče. V skladu z novo prometno ureditvijo se izvede tudi sprememba vertikalne prometne signalizacije.

4Drugostopenjski organ je zavrnil pritožbo tožnikov in v obrazložitvi soglašal z razlogi prvostopenjskega organa.

5Tožnika v tožbi navajata, da iz obrazložitve prvostopenjske odločbe ne izhaja, na podlagi katere določbe predpisov je bila izdana, zato njen preizkus ni mogoč. Manjkajo navedbe konkretnih zakonskih in podzakonskih določb ter pravnih pravil. Pred izdajo izpodbijane odločbe ju organ tudi ni seznanil z dejstvi in ugotovitvami postopka, niti ni spoštoval določbe 88. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP), ker jima izpodbijane odločbe ni vročil po pooblaščencu, temveč osebno.

6Zgolj z ugibanjem lahko sklepata, da je možna pravna podlaga 24. člen Odloka o občinskih cestah (DN UO št. 243/18; v nadaljevanju Odlok), po katerem lahko odločbo izda samo predstojnik pristojnega občinskega upravnega organa s sklepom. Direktorica občinske uprave ne more s pooblastilom svojih nalog prenesti na B. B. Izpodbijane odločbe ni izdala ne občinska uprava, ne direktor občinske uprave, niti ne župan toženke. Na izpodbijani odločbi je podpisana C. C., ki pa ni predstojnik pristojnega občinskega organa za izdajo odločbe po 24. členu Odloka.

7Tožnika navajata, da razlogi za izdajo sklepa po 24. členu Odloka niso podani. Iz izpodbijane odločbe razlog ni razviden, niti ni razvidno, zakaj bodo razlogi obstajali eno leto. Če so razlogi trajne narave, pa se zadeve ne da reševati po 24. členu Odloka. Toženka ni odpravila protipravnega stanja, saj je kategorizirala javno cesto na zemljiščih, na katerih imata stvarne služnosti. Dodajata, da je sicer v obrazložitvi izpodbijane odločbe navedeno, da je podlaga za izdajo odločbe 100. člen ZCes-1, vendar ta določba ne daje podlage za odločanje, kot izhaja iz odločbe. Toženka poskuša s svojimi ukrepi onemogočiti in ovirati stvarnopravna upravičenja in pravice tožnikov. Poleg tega iz elaborata izhaja omejitev, da se ukrepi uveljavijo največ za obdobje enega leta, medtem ko je izpodbijana odločba izdana za nedoločen čas, kar je v nasprotju s 24. členom Odloka.

8Tožnika še navajata, da je Odlok o kategorizaciji občinskih cest v Občini Radovljica v nasprotju z zakonom in Ustavo, ker občinska cesta LZ 111 poteka po nepremičninah, na katerih imata stvarne služnosti.

9Glede na navedeno predlagata, naj sodišče izpodbijani prvostopenjsko in drugostopenjsko odločbo odpravi. Zahtevata tudi povrnitev stroškov upravnega spora.

10Toženka se v odgovoru na tožbo sklicuje na razloge izpodbijanih odločb, prereka tožbene navedbe in obrazlaga svoja stališča.

11Tožnika v naknadnih pripravljalnih vlogah ponavljata svoje navedbe iz tožbe.

12Toženka v pripravljalni vlogi dodatno pojasnjuje svoja stališča.

K točki I izreka

13Tožba ni utemeljena.

14Skladno s prvim odstavkom 100. člena ZCes-1 so za varen in nemoten potek prometa na občinskih cestah odgovorne občine. Na podlagi drugega odstavka istega člena prometno ureditev na občinskih cestah določijo občine. Tretji odstavek 100. člena ZCes-1 določa obseg prometne ureditve, v petem odstavku tega člena pa je določeno, da mora biti prometna ureditev iz tretjega odstavka tega člena označena s predpisano prometno signalizacijo in prometno opremo. O postavitvi, zamenjavi, dopolnitvi ali odstranitvi prometno signalizacije na občinskih cestah odloča upravljavec občinskih cest.

15Sodišče ugotavlja, da iz uvoda izpodbijane prvostopenjske odločbe in njene obrazložitve jasno izhaja, da je podlaga za njeno izdajo 100. člen ZCes-1. Zato so tožbeni ugovori o odsotnosti pravne podlage in onemogočenem preizkusu odločbe neosnovani, navedbe o 24. členu Odloka kot podlagi za izdajo prvostopenjske odločbe pa neutemeljene. Ta določba Odloka se nanaša na omejitve uporabe občinskih cest, za kar v tem primeru ne gre, saj se izpodbijana odločitev nanaša na prometno ureditev. Glede na to so ugovori v zvezi s časovno omejenostjo ukrepov na eno leto in odsotnostjo razlogov v zvezi s tem ter izdajo odločitve po direktorju občinske uprave s sklepom, kot sicer predvideva 24. člen Odloka, brezpredmetni. Določba 100. člena ZCes-1 namreč ne določa trajanja ureditve na najdlje eno leto. V obrazložitvah odločb sta organa tudi pojasnila, da je bila izpodbijana prometna ureditev določena (med drugim tudi) z namenom zagotavljanja potrebne varnosti vseh udeležencev v prometu, varnega odvijanja prometa oziroma varnosti na cestah, kar je občina tudi dolžna zagotavljati.

16V zvezi s tožbenimi navedbami, da direktorica občinske uprave toženke ne more s pooblastilom prenesti svojih nalog na drugo zaposleno uradno osebo, sodišče ugotavlja, da iz izpodbijane odločbe izhaja, da jo je izdala uradna oseba po pooblastilu direktorice občinske uprave toženke. Pooblastilo z dne 25. 3. 2021 je toženka priložila v sodni spis (priloga B9). Iz njega izhaja, da je direktorica občinske uprave toženke pooblastila uradno osebo B. B. za nadomeščanje in odločanje v vseh zadevah iz pristojnosti direktorice občinske uprave in da to pooblastilo velja 26. 3. 2021 in 2. 4. 2021.

17Na prvi stopnji je za upravne zadeve iz občinske pristojnosti pristojna občinska uprava, na drugi stopnji pa župan. Tako ima direktor uprave samoupravne lokalne skupnosti pristojnost, da odloča o upravnih zadevah na prvi stopnji. Zato lahko skladno z ZUP pooblasti druge osebe v upravi samoupravne lokalne skupnosti za vodenje in odločanje v upravnih postopkih. Župan torej do zaposlenih v upravi samoupravne lokalne skupnosti ne nastopa v vlogi predstojnika v smislu prvega odstavka 30. člena ZUP, saj ta položaj pripada direktorju občinske uprave.¹ To pomeni, da je izpodbijano prvostopenjsko odločbo v tem primeru na podlagi pooblastila z dne 25. 3. 2021 ustrezno izdala druga pooblaščena uradna oseba v občinski upravi.

18Neutemeljena sta tožbena ugovora kršitve načela zaslišanja stranke in nevročitve elaborata. Iz podatkov upravnega spisa izhaja, da sta bila v prvem upravnem postopku, ki se je na prvi stopnji zaključil z izdajo odločbe št. 371-0334/2017 z dne 14. 2. 2018, oba tožnika osebno vabljena na ustno obravnavo, ki je potekala 25. 1. 2018 (vabili izkazani v upravnem spisu). Na njej je prvostopenjski organ stranke seznanil z relevantnimi dejstvi in okoliščinami, s čimer je bila strankam, torej tudi tožnikoma, zagotovljena pravica do izjave. V vabilu na ustno obravnavo sta bila tožnika med drugim tudi seznanjena, da se bosta imela možnost na obravnavi izreči.

19V drugem, ponovljenem upravnem postopku, ki je potekal po sodbi tega sodišča I U 1315/2018 z dne 2. 7. 2019, prvostopenjski organ pred izdajo izpodbijane odločbe strankam sicer ni ponovno omogočil izjave, vendar pa tožnika ne trdita, še manj izkažeta, da bi se organ pri ponovnem odločanju morebiti oprl na kakšna nova (druga) dejstva oziroma okoliščine, ki v prvem upravnem postopku sploh ne bi obstajala in glede katerih se v prvotnem postopku ne bi imela možnosti izreči. Tudi iz izpodbijane odločbe izhaja, da se prometna ureditev v ponovljenem postopku ni spreminjala (nasprotno tožnika ne trdita). Poleg tega tožnika konkretno ne pojasnita, kako bi opustitev izjave v ponovljenem upravnem postopku glede na opisane okoliščine obravnavanega primera lahko vplivala na drugačno odločitev v zadevi. Da se ustne obravnave pri prvostopenjskem organu nista udeležila (kot izhaja iz liste prisotnosti v upravnem spisu), čeprav sta bila nanjo pravilno vabljena, pa ne more vplivati na morebitno kršitev njune pravice do izjave.

20Sodišče še ugotavlja, da iz zapisnika o ustni obravnavi dne 25. 1. 2018 izhaja, da je uradna oseba na obravnavi pojasnila, da je predlagana prometna ureditev v skladu z elaboratom, ki je bil 5. 1. 2018 objavljen na spletni strani toženke, o čemer so bile stranke seznanjene v vabilu na ustno obravnavo. Poleg tega je na ustni obravnavi izdelovalka elaborata predstavila predlagane spremembe in strokovno utemeljila predlagane rešitve, ki so predmet sporne prometne ureditve. S tem je bila strankam, torej tudi tožnikoma, zagotovljena seznanitev z vsebino elaborata oziroma s predlagano prometno ureditvijo, ki je predmet izpodbijane odločbe, ter v zvezi s tem omogočena pravica do izjave. Zato nevročitev elaborata tožnikoma v obravnavanem primeru ni vplivala na njuno pravico do izjave in s tem tudi ne na pravilnost in zakonitost odločitve v zadevi. Na ustni obravnavi sta imela tožnika možnost seznaniti se z relevantnimi dejstvi in okoliščinami ter z vsebino elaborata. Poleg tega sta bila v vabilu na ustno obravnavo seznanjena, da je elaborat objavljen na spletni strani toženke oziroma, da ga je možno vpogledati na njeni oglasni deski.

21Sodišče še dodaja, da tožnika svojih očitkov v zvezi z navedenim tudi nista konkretizirala.² Nista razložila, kako naj bi izostanek vročitve elaborata vplival na pravilnost in zakonitost izpodbijane odločbe. Poleg tega ni moč spregledati, da se tožnika v tožbi in pripravljalnih vlogah večkrat sama sklicujeta na vsebino elaborata in v določenem delu celo povzemata dele njegove vsebine ter ob tem izrecno navajata strani oziroma točke elaborata (stran 8 elaborata; točka 5. elaborata). To pa logično pomeni, da sta očitno seznanjena z vsebino elaborata oziroma da z njim razpolagata.

22Neutemeljen je tudi ugovor kršitve pravil o vročanju izpodbijane odločbe po pooblaščencu. Iz upravnega spisa ne izhaja, da bi tožnika v prvostopenjskem upravnem postopku izkazala pooblastili za zastopanje po pooblaščencu. Tega ne izkažeta niti v tožbi. Drugostopenjska odločba pa jima je bila pravilno vročena po njuni pooblaščenki. Poleg tega tožnika svojih očitkov o tem tudi nista konkretizirala,³ saj nista pojasnila, kako naj bi izostanek posredovanja izpodbijane odločbe po pooblaščencu vplival na njeno pravilnost in zakonitost. Nepravilna vročitev izpodbijane odločbe po naravi stvari ne more poseči v njeno vsebino. Kljub temu sta tožnika po pooblaščenki vložila pritožbo, ki jo je drugostopenjski organ vsebinsko obravnaval. Pri tem ne trdita, da bi bila na kakršenkoli način omejena ali ovirana (na primer, da zaradi časovne stiske ne bi uspela dobro pripraviti pritožbe).

23V zvezi z zatrjevano neustavnostjo in nezakonitostjo Odloka o kategorizaciji občinskih cest v Občini Radovljica sodišče dodaja, da v tem upravnem sporu, ki se je nanašal na vprašanje pravilnosti odločitve o prometni ureditvi na občinskih cestah, določb navedenega odloka ni uporabilo in torej odločitev sodišča v obravnavani zadevi na navedenem odloku ne temelji.

24Ker je sodišče glede na obrazloženo presodilo, da je tožba neutemeljena, jo je na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) zavrnilo.

25Sodišče je odločilo brez glavne obravnave, ker sta se stranki skladno z 279.a členom Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1 pisno odpovedali glavni obravnavi.

K točki II izreka

26Odločitev o stroških temelji na četrtem odstavku 25. člena ZUS-1, po katerem, če sodišče postopek ustavi ali tožbo zavrne ali zavrže, trpi vsaka stranka svoje stroške postopka.

¹ Glej Podlipnik, Jernej, v: Komentar Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP), ur. Polonca Kovač, Erik Kerševan, Uradni list RS in Pravna fakulteta Univerze v Ljubljani, 1. knjiga, Ljubljana 2020, str. 267.
² Primerjaj sklep Vrhovnega sodišča Republike Slovenije I Up 189/2018 z dne 7. 11. 2018, 9. in 10. točka.
³ Primerjaj sklep Vrhovnega sodišča Republike Slovenije I Up 189/2018 z dne 7. 11. 2018, 9. in 10. točka.