VSL Sklep IV Cp 1517/2023

I. Pritožbi se delno ugodi in se izpodbijani sklep spremeni:

- v II. točki izreka tako, da se v tem delu dopolni s stavkom: „Mld. A. A. ima pravico, da izvedbo stika odkloni, vendar največ enkrat mesečno, o čemer predhodno obvesti nasprotnega udeleženca";

- v IV. točki izreka tako, da se tekstu doda nov odstavek: „Mld. B. A. preživlja polovico poletnih počitnic z očetom in polovico z materjo, pri čemer enkratni sklop počitnic z vsakim od staršev ne sme trajati več kot 15 dni skupaj, konkretne termine morata starša uskladiti do 30. 5. za tekoče leto, če pri tem nista uspešna, velja, da otrok preživi prvo leto z materjo od 1. do 15. julija in od 1. do 15. avgusta, z očetom pa od 16. do 31. julija in od 16. do 31. avgusta. V času drugih počitnic po šolskem koledarju otrok preživlja polovico počitnic pri enem od staršev in polovico počitnic pri drugem od staršev z menjavo na srednji dan ob 16.30 uri, pri čemer ima vsak od staršev možnost izbrati ene krajše počitnice, ki jih z otrokom preživi v celotnem trajanju, o čemer se medsebojno pisno dogovorita do 30. 9. za tekoče leto. Božično – novoletne praznike preživlja mld. B. A. polovico časa z vsakim od staršev, in sicer prvo leto preživi otrok čas od 25. 12. do 29. 12. pri staršu, pri katerem preživlja teden, če ne bi bilo počitnic, in čas od 29. 12. do 2. 1. pri drugem staršu, pri čemer je menjava 29. 12. ob 16.30 uri. V času izvajanja počitniškega režima ne poteka redni režim stikov, razen če sovpadajo.

V preostalem nespremenjenem, a izpodbijanem delu se pritožba zavrne in potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

1Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim delnim sklepom odločilo: (1.) da mld. A. A., roj. ... 2006, zaupa v varstvo in vzgojo materi C. C. ter da ima oče D. A. z njo stike vsako sredo po končanem pouku do 20. ure, na podlagi hčerkine želje pa tudi pogostejše, daljše, ali se ti izvajajo na drug dan (I. in II. točka izreka ), in (2.) da mld. B. A., roj. ... 2008, zaupa v skupno varstvo in vzgojo obema staršema, pri čemer ima otrok stalno bivališče na naslovu ..., na katerem tudi prejema poštne pošiljke, skupno starševstvo pa se izvršuje tako, da sin pri vsakem od staršev preživi strnjeno en teden izmenjaje z menjavami ob petkih ob 16.30 uri (III. in IV. točka izreka).

2Z dopolnilnim sklepom s 13. 6. 2023 je sodišče delni sklep dopolnilo tako, da je drugačen predlog udeležencev glede varstva in vzgoje mladoletnih otrok ter določitve stikov zavrnilo.

3Zoper sklep vlaga pritožbo predlagateljica, predlaga njegovo spremembo ter priglaša stroške postopka. Glede odločitve o stikih mladoletne hčerke z očetom (II. točka izreka) predlaga dopolnitev odločbe na način, da bi imela hči pravico do odklonitve stika. Le tako bi bila odločitev v skladu z ugotovitvami izvedenca, ki je na eni strani videl nujnost v določitvi enega stika tedensko, po drugi strani pa potrebo po tem, da se hči sliši in upošteva. Stiki se ne izvajajo in se razmere ne spreminjajo na boljše.

Predlagateljica nasprotuje zaupanju sina v skupno vzgojo in varstvo (III. točka izreka), saj sama izvršuje vse obveznosti za otroka (izpolnjuje obrazce za prehrano, športne dneve, vpis v srednjo šolo, vse v zvezi s treningi), tudi ko je sin pri očetu. Nasprotni udeleženec otroka ne vzgaja, temveč ga prepušča stihiji, ne pomaga mu pri šolskem delu, ne motivira ga k večjem angažmaju za šolo, ne spodbuja ga k športnim aktivnostim. Sin je veliko časa na telefonu in računalniku ter prevzema očetov vzorec, ki vodi v različne odvisnosti. Komunikacija med staršema je slaba in skupne vzgoje nista sposobna izvajati. Oče pogosto zatrjuje bolniške odsotnosti, zelo niha v zdravju in komaj skrbi zase ter je vprašljivo, ali zmore skrbeti za otroka. V hiši so nezdravi življenjski pogoji, kar je zaznala tudi hči v juniju 2023. Oče otroka obremenjuje s svojimi težavami. Neprimerno je, da ima sin naslov za vročanje na naslovu očeta, ker sama ureja vso dokumentacijo, oče pa ji pošte ne izroča.

Sodišče ni uredilo stikov za čas počitnic. Oče otrok zadnja tri leta ni peljal nikamor, saj svojega življenjskega sloga ni hotel prilagoditi. Sama si prizadeva, da s pomočjo staršev in svojega partnerja otrokoma omogoča počitnice na morju, v hribih in na smučanju. Predlaga, da se režim preživljanja počitnic, praznikov in dela prostih dni za mld. B. A. uredi tako, da preživlja polovico poletnih počitnic z očetom in polovico z materjo, pri čemer enkratni sklop ne sme trajati več kot 15 dni v kosu. Za konkretne termine se morata starša uskladiti do 30. 5. v tekočem letu, v nasprotnem primeru naj počitnice tečejo po razporedu, ki ga podrobno opredeli.

Odločitev sodišča za udeleženca predstavlja presenečenje, saj jim na naroku ni bilo naznanjeno, da bo sprejeta delna končna odločba, prav tako ne, zakaj in kateri dokazni predlogi so zavrnjeni ter jim ni bila dana možnost uveljavljanja procesnih kršitev. Vse to nakazuje na absolutno bistveni kršitvi določb postopka iz 8. in 14. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP). Slednja se še posebej odraža v razlogih, iz katerih naj bi izhajalo, da gre za začasno odredbo, čeprav je sprejeta končna odločitev.

4Na pritožbo je argumentirano odgovoril nasprotni udeleženec in predlagal njeno zavrnitev.

5Pritožba je delno utemeljena.

6Udeleženca sta starša 17 letni hčerki in 15 letnemu sinu. Ker zaradi nerazrešenih premoženjskih vprašanj med njima vlada konflikten odnos, kljub prizadevanjem sodišča nista zmogla skleniti dogovora o zaupanju otrok v varstvo in vzgojo ter ureditvi stikov. Zato je sodišče o tem vprašanju odločilo z izpodbijanim delnim sklepom in odločitev o plačilu preživnine pridržalo za končno odločbo. O nameri izdaje delnega sklepa sta bila udeleženca seznanjena s pripisom na obvestilu o preklicu naroka z 8. 6. 2023, katerega prejem sta pooblaščenca udeležencev potrdila. Neutemeljena je zato pritožbena navedba o izdaji sklepa presenečenja in o kršitvi pravice do izjave. V tem delu je pritožba predlagateljice tudi nekonkretizirana, saj ne pojasni, katerih dokaznih predlogov sodišče ni izvedlo in kakšen vpliv ima to na sprejeto odločitev. Ker je sodišče odločalo le o vzgoji in varstvu ter stikih, o tem pa je zaslišalo udeleženca in mladoletno hči, opravilo neformalni razgovor z mladoletnim sinom ter pridobilo več stališč izvedenca s področja klinične psihologije, je tudi po oceni pritožbenega sodišča imelo dovolj gradiva za sprejem končne odločitve ter dodatno podaljševanje sicer nujnega postopka ne bi zasledovalo načela največje koristi otrok. Odločitev o plačilu stroškov postopka bo sprejeta ob izdaji končnega sklepa, zato je neutemeljen pritožbeni očitek, da udeleženca nista mogla vložiti stroškovnika. Prav tako sodišče ni zagrešilo očitane bistvene kršitve določb postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, saj tako iz naslova odločbe kot iz izreka sklepa jasno izhaja, da gre za končno delno odločitev in ne za začasno odredbo, kar je pojasnjeno v razlogih podrobno obrazloženo (1. točka sklepa, str. 4).

7Predlagateljica odločitev sodišča glede zaupanja mladoletne hčerke v vzgojo in varstvo sprejema, pri odločitvi o stikih pa predlaga, da se dopolni s pravico hčerke, da stik odkloni. Pritožbeno sodišče sicer soglaša s pritožnico, da je glede na starost hčerke potrebno upoštevati njeno mnenje, a vendar izvajanje stikov ne more biti prepuščeno le izključni presoji otroka. Sodišče je togost običajne ureditve stikov zrahljalo z možnostjo, da se na željo hčere izvedejo na drug dan, v večjem obsegu ali dalj časa, s čimer ji je dalo priložnost, da izvajanje stikov prilagodi svojim dejavnostim. Pritožbeno sodišče ob tem glede na težave pri izvajanju stikov, upoštevajoč mnenje izvedenca z naroka z 22. 9. 2022, ureditev dopolnjuje tako, da ima hči enkrat mesečno možnost odkloniti stik, s čimer se dodatno spoštuje njeno osebno stališče in sliši njen glas. Redkejše izvajanje stikov bi bilo v nasprotju s koristjo otroka, kar je potrdil izvedenec, ki je poudaril, da je v osnovni naravi otroka, da hoče imeti stike s starši. Ti morajo storiti vse, da omogočijo njihovo izvedbo, kar naj predstavlja vodilo udeležencema tudi v konkretnem primeru. Le z rednim izvajanjem stikov bo namreč mogoče zagotoviti zdrav in celosten razvoj otroka, mu nuditi občutek pripadnosti in izgraditi trden temelj za življenje v odrasli dobi.

8Odločitev o zaupanju mladoletnega sina v vzgojo in varstvo obema staršema je sodišče sprejelo na predlog izvedenca, ki je v mnenju ocenil, da je to v največjo korist otroka. Ob tem je upošteval tako osebnostne lastnosti staršev kot željo otroka in dejstvo, da stiki že daljše obdobje neproblematično potekajo s tedensko izmenjavo in enakomernim preživljanjem časa z obema udeležencema. Predlagateljica s pritožbenim izpostavljanjem lastne angažiranosti pri skrbi za otroka pravilnosti sprejete odločitve ne more izpodbiti. Njena vpetost pri vseh odločitvah v življenju sina je namreč predvsem posledica njene želje in ne nesposobnosti nasprotnega udeleženca, da bi sam poskrbel za sinove potrebe. Glede na starost otroka prav tako ne more biti odločilno, da imata starša težave s komunikacijo, saj lahko pri urejanju običajnih vprašanj iz dnevnega življenja sodeluje tudi sin. Pritožbeno sodišče ne sledi predlagateljici, ki bivanjske razmere pri nasprotnem udeležencu ocenjuje kot neustrezne in poudarja njegov slab vpliv na sinov razvoj, saj po drugi strani ne izpodbija odločitve, po kateri sin čas z obema udeležencema preživlja enakomerno s tedensko izmenjavo. Če bi bile razmere tako slabe, kot jih opisuje, s tem nedvomno ne bi soglašala.

9Utemeljeno je pritožbeno opozorilo, da sodišče ni uredilo stikov med mladoletnim sinom in staršema za čas počitnic. V tem delu pritožbeno sodišče sklep dopolnjuje in sledi predlogu predlagateljice, s katerimi je preživljanje počitnic enakovredno razporejeno med oba starša in ki mu nasprotni udeleženec v odgovoru na pritožbo ni nasprotoval. Dodatna formalizacija stikov bo zmanjšala negotovost in vzpodbudila starša k dejavnejši komunikaciji, z namenom, da omogočita otroku in sebi daljše skupno obdobje aktivnega preživljanja prostega časa.

10Predlagateljica zgolj pavšalno zatrjuje, da ji nasprotni udeleženec ne izroča pošte za sina in je z njo ne seznanja. Ker ima sin ves čas enako stalno prebivališče, in sicer na naslovu nasprotnega udeleženca, ni utemeljenega razloga, da ga ne bi ohranil tudi v prihodnje. Otrok namreč polovico časa preživi na tem naslovu, za dneve, ko je odsoten, pa se lahko glede na svojo starost z očetom dogovori za prevzem pošte. Ob tem je splošno znano, da je te v fizični obliki vedno manj ter večina postopkov, tudi glede vpisov v izobraževalne programe ali prijav na zdravniške preglede, poteka v elektronski obliki.

11Po povedanem je pritožbeno sodišče pritožbi predlagateljice delno ugodilo in izpodbijani sklep spremenilo tako, da je mladoletni hčeri omogočilo enkrat mesečno odkloniti izvajanje stika z nasprotnim udeležencem ter uredilo stike med mladoletnim sinom in staršema za čas počitnic. V preostalem delu je pritožbo zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep na podlagi 2. točke 365. člena ZPP v zvezi z 42. členom Zakona o nepravdnem postopku (ZNP-1).

12Odločitev o stroških pritožbenega postopka je sodišče pridržalo za končno odločbo (četrti odstavek 163. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1).