UPRS Sodba I U 849/2021-15

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

1Toženka je z izpodbijano odločbo zavrnila tožnikov zahtevek za izdajo odločbe glede I.a in I.b točke predloga za obnovo postopka, zaključenega z odločbo št. 6040-577/2012/14 z dne 23. 9. 2019.

2Iz obrazložitve izpodbijane odločbe izhaja, da je tožnik zahteval obnovo postopka, končanega s cit. odločbo z dne 23. 9. 2019, in sicer je vložil zahtevek za izdajo dopolnilne odločbe z dne 27. 4. 2021. Organ ugotavlja, da je tožnik že oktobra 2020 podal predlog za obnovo postopka. O tem predlogu je bilo odločeno z zavrnilno odločbo št. 6040-577/2014 z dne 19. 10. 2020. Tožnik je sicer v predlogu v tč. I.a podal navedbe glede sodnice A. A. in sodnika B., ki sta sodelovala pri sojenju v zadevi I U 1823/2019, v tč. I.b glede sodnice C. C., ki je bila (sprva) nosilka zadeve I U 1109/2019, v tč. I.c pa glede D. D. Ker je organ menil, da se tč. I.a in I.b nanašata na obnovo postopkov pred Upravnim sodiščem Republike Slovenije, je tožnikovo vlogo odstopil sodišču. Tožnik se je po pozivu sodišča nato izjavil, da se njegov predlog v celoti nanaša na prvostopenjsko odločanje. Ob sklicevanju na 220. člen Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP) toženka zaključi, da je 19. 10. 2020 že odločila o tožnikovem predlogu za obnovo postopka na prvi stopnji, pri čemer je navedla, da je odločala le o delu predloga, tj. tč. I.c, saj je ocenila, da se zgolj ta del nanaša na obnovo prvostopenjskega postopka. Tožnik je naknadno pojasnil, da je v tč. I.a in I.b le bolj podrobno obrazložil povezavo med sodnico in toženko, zato ne gre za dodatno vprašanje, o katerem še ne bi bilo odločeno. Tako toženka nima podlage za izdajo dopolnilne odločbe, ki bi se nanašala na tč. I.a in I.b. O edinem vprašanju, tj. o dovolitvi obnove, je bilo namreč že odločeno. Dopolnilna odločba pa je možna le, če odločitev ni obsegla vseh vprašanj, ki so bila predmet postopka.

3Tožnik vlaga tožbo zoper izpodbijano odločbo in opisuje tek postopka ter citira svoje pojasnilo z dne 26. 11. 2020. Pojasnjuje, da je v svojem predlogu za obnovo oktobra 2020 navedel tč. I.a, I.b in I.c in sedaj zahteva odločitev tudi o tč. I.a in I.b. Predlaga svoje zaslišanje, da bo povedal, kako je izvedel o sodelovanju sodnika B. in sodnice A. A. v postopku I U 1823/2019 ter kako je sodnica C. C. povezana s toženko. V dokaz svojih navedb se sklicuje še na listine A2-A6. Zastavlja se mu tudi vprašanje, ali je bila E. E. pooblaščena za vodenje postopka pred izdajo izpodbijane odločbe ter ali je dotična opravila ustrezen izpit in ali ima ustrezno izobrazbo, v zvezi s čimer se sklicuje še na listino A7. Sodišču predlaga, naj spremeni izpodbijano odločbo in ugodi njegovemu predlogu za obnovo tudi v tč. I.a in I.b, podredno pa predlaga odpravo izpodbijane odločbe in vrnitev zadeve toženki v ponovni postopek, vse pa s stroškovno posledico.

4Toženka v odgovoru na tožbo prereka navedbe tožnika in opisuje tek upravnega postopka. Poudarja, da je z odločbo z dne 19. 10. 2020 o zahtevku tožnika že odločila in tudi podrobnejša obrazložitev iz tč. I.a in I.b ne bi mogla voditi k dodatni ali drugačni odločitvi o tožnikovem zahtevku, temveč bi toženka v tej zvezi lahko kvečjemu dopolnila obrazložitev odločitve, kar pa ni namen dopolnilnih odločb. Glede pristojnosti svoje uslužbenke pa toženka pojasnjuje, da ji je bilo novembra 2017 izdano pooblastilo (B1) za vodenje upravnega postopka pred izdajo odločb, in sicer za celotno delovno področje ministrstva. Podatke o izobrazbi in opravljenih izpitih dotične uslužbenke pa toženka vodi v kadrovski službi in jih lahko predloži na poziv sodišča. Toženka se tudi protivi zaslišanju tožnika, saj ni potrebno, in sodišču predlaga, naj tožbo zavrne.

5Tožnik je v naknadni pripravljalni vlogi navedel, da ga toženka podcenjuje. Meni, da je predložil vse dokaze in je razumljivo, zakaj je vložil tožbo v tem upravnem sporu. Pri tem pa je zavržno, da toženka po svoje razlaga, kaj naj bi tožnik mislil. Gre za res neverjetno logično sklepanje toženke, upoštevaje da je Republika Slovenija pravna država.

6V zadevi sta bili stranki vabljeni na narok za glavno obravnavo, vendar tožnik, kljub izkazanemu vabilu, ni prišel, pri čemer svoje odsotnosti tudi ni opravičil. Zato je sodišče v zadevi odločalo brez glavne obravnave, in sicer skladno s tretjim odstavkom 58. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1), ki določa med drugim, da če na obravnavno ne pride tožnik, sodišče lahko odloči brez glavne obravnave. Strank namreč ni mogoče siliti k uporabi pravic v postopku in sodišče ni dolžno vztrajati pri glavni obravnavi, ampak sme v takšnem primeru odločiti le na podlagi pisnega gradiva strank in dejanskega stanja, ugotovljenega v postopku izdaje upravnega akta.¹

7Tožba ni utemeljena.

8Sodišče uvodoma zaradi preglednosti popisuje kronologijo v tej zadevi:

- 23. 9. 2019 se z odločbo št. 6040-577/2014/14 (v nadaljevanju odločba 1) tožniku dovoli pristop k pravniškemu državnemu izpitu, in sicer v oktobru in novembru 2019.

- 6. 10. 2020 tožnik poda predlog za obnovo postopka, končanega z odločbo 1.

- 19. 10. 2020 se z odločbo št. 6040-577/2014 (v nadaljevanju odločba 2; A5) predlog tožnika za obnovo postopka, končanega z odločbo 1, zavrne. To je tudi predmet upravnega spora I U 1611/2020, v katerem je bila tožnikova tožba s sodbo z dne 15. 12. 2022 zavrnjena.

- 27. 4. 2021 tožnik poda zahtevek za izdajo odločbe po vloženem predlogu za obnovo (točki I.a in I.b).

- 6. 5. 2021 je ta zahtevek z izpodbijano odločbo zavrnjen.

9Predmet tega upravnega spora je, ali je toženka z izpodbijano odločbo utemeljeno zavrnila tožnikov zahtevek za odločitev glede tč. I.a in I.b njegovega predloga za obnovo (z dne 6. 10. 2020).

10Tožnik je v predlogu za obnovo z dne 6. 10. 2020 podal predlog z enim in enovitim zahtevkom, v katerem je tožnik toženki predlagal, naj obnovi postopek, končan z odločbo 1. Svoj predlog je obrazložil v treh točkah: v tč. I.a je argumentiral, zakaj v postopku I U 1823/2019 pred naslovnim sodiščem ne bi smela sodelovati sodnik B. in sodnica A. A.; nadalje je v tč. I.b pojasnjeval, zakaj v postopku pred naslovnim sodiščem I U 1109/2019 ne bi smela sodelovati sodnica C. C.; nato pa je v tč. I.c navajal še okoliščine glede izpraševalcev na pravniškem državnem izpitu, tj. glede D. D. in F. F.

11Toženka je z odločbo 2 zavrnila tožnikov predlog za obnovo postopka, končanega z odločbo 1; tako glasi izrek te odločbe. Iz njene obrazložitve izhaja, da je toženka pri svojem odločanju upoštevala navedbe tožnika iz tč. I.c njegovega predloga za obnovo. Vendar pa po presoji sodišča, glede na to, da je bil tožnikov predlog za obnovo z dne 6. 10. 2020 torej podan z enovitim zahtevkom, kot opisano zgoraj, drži, kot to argumentira toženka v izpodbijani odločbi, namreč da je bilo z odločbo 2 o tožnikovem predlogu za obnovo že v celoti odločeno. To izhaja tako iz izreka odločbe 2, kot tudi iz konstrukcije tožnikovega predloga za obnovo z dne 6. 10. 2020, v katerem je tožnikov (enoviti) predlog oz. zahtevek jasno razmejen od razlogov zanj (ki pa jih tožnik podaja členjeno v tč. I.a-I.c). Zato je bil tožnikov zahtevek z dne 27. 4. 2021 tudi po presoji sodišča z izpodbijano odločbo utemeljeno zavrnjen. V tč. I.a in I.b tožnikovega predloga za obnovo z dne 6. 10. 2020 namreč ni vsebovanega nobenega posebnega oz. ločenega zahtevka za obnovo, o katerem bi z odločbo 2 še ne bilo odločeno. Tudi dopisovanje med naslovnim sodiščem, toženko in tožnikom (listine A2, A3 in A6) ne kaže nasprotnega.

12Dokazni predlog za zaslišanje tožnika, ki bi, kot se navaja v tožbi, povedal, kako je izvedel o sodelovanju sodnika B. in sodnice A. A. v postopku I U 1823/2019 ter kako je sodnica C. C. povezana s toženko, je pri tem po presoji sodišča nerelevanten, saj postopanje dotičnih sodnikov v zadevah I U 1823/2019 in I U 1109/2019 ni predmet tega postopka, kajti nobena od teh dveh zadev se ni nanašala na postopek, ki je bil končan z odločbo 1.

13Sklepno glede tožnikovih pomislekov o pristojnosti uradne osebe, ki je vodila postopek, sodišče ugotavlja, da iz Seznama uradnih oseb, pooblaščenih za vodenje in/ali odločanje v upravnem postopku, ki ga je k tožbi predložil že tožnik (A7), izhaja, da je bilo E. E. podeljeno pooblastilo za vodenje upravnega postopka pred izdajo odločbe na prvi stopnji, in sicer na celotnem delovnem področju ministrstva. To je skladno tudi s samim pooblastilom dotični, ki ga je toženka predložila (B1), ki je izdano pred izdajo izpodbijane odločbe. Glede tega, ali je bila E. E. pooblaščena za vodenje postopka, je to po presoji sodišča jasno. Nadalje glede tožnikovega dvoma, ali ima dotična ustrezno izobrazbo ter ali je opravila zahtevan strokovni izpit, sodišče pojasnjuje, da predmet sodne presoje ne morejo biti „dvomi“, temveč kvečjemu konkretizirani tožbeni očitki, utemeljeni z relevantnimi dejstvi in dokazi. Ker tožnik ni konkretiziral in izkazal, da omenjena oseba nima ustrezne izobrazbe ali pa da ni opravila strokovnega izpita, sodišče te tožbene očitke zavrača kot pavšalne in neizkazane.

14Po povedanem sodišče sodi, da tožnik nezakonitosti izpodbijane odločbe ni uspel izkazati. Ker sodišče obenem ni našlo nepravilnosti, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti, je tožbo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 kot neutemeljeno zavrnilo.

15Tožnik je zahteval povrnitev stroškov postopka. Ker je sodišče njegovo tožbo zavrnilo, je v skladu s četrtim odstavkom 25. člena ZUS-1 odločilo tudi, da vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

¹ Nataša Smrekar, komentar k 58. členu v Zakon o upravnem sporu s komentarjem, GV Založba, 2019, str. 329.