VSL Sklep I Cp 2051/2022

Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu potrdi.

1Sodišče prve stopnje¹ je z izpodbijanim sklepom ugotovilo, da zemljiške parcele št. 246/21, 236/48, 236/49 in 236/50, vse k. o. ...,² predstavljajo skupno pripadajoče zemljišče in s tem splošne skupne dele stavb (garaž X.) v L., in sicer stavbe z ID znakom 000-1368, stoječe na parceli št. 246/14 ter stavbe z ID znakom 000-1369, stoječe na parceli št. 246/15 (I. točka izreka). V preostalem delu, glede parcel št. 246/20 in 246/22 pa je predlog zavrnilo (II. točka izreka).

2Zoper I. točko izreka sklepa (v delu, ki se nanaša na parcelo št. 236/48) se je pravočasno pritožila nasprotna udeleženka iz vseh pritožbenih razlogov iz 1. odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku.³ Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in sklep v izpodbijanem delu razveljavi ter zadevo vrne sodišču v ponovno odločanje.

Pritožba sodišču očita, da je materialno pravno zmotno rešilo ključno vprašanje tega postopka, ki je ločitev javne površine od skupnega pripadajočega zemljišča. Posledično je napačno ugotovilo dejansko stanje. Navaja, da je sodišče ravnalo protispisno in izpostavlja, da med njegovimi ugotovitvami in izvedenskim mnenjem urbanistke ter njenih pojasnil, podanih na naroku 24. 3. 2021, obstoji nasprotje. Ne drži ugotovitev sodišča, da je bila parcela št. 236/48 (betonsko zemljišče na severnem delu vzhodne garažne stavbe, skupaj s stepalnikom za preproge in dostopom do stepalnika) namenjena funkcioniranju obravnavanih stavb in da naj bi to ugotovila tudi izvedenka urbanistične stroke. Iz izvedenskega mnenja urbanistke izhaja, da se je ob terenskem ogledu parcele ugotovilo, da na njej stoji tudi element za stepanje preprog in da so bili tovrstni elementi običajno namenjeni stanovalcem večstanovanjskih stavb, ter da del zemljišča, ki ga izpostavljajo predlagatelji, v naravi predstavlja zelenico, ki pa ne pripada garažnim objektom. Iz pojasnil izvedenke urbanistične stroke, ki jih je podala na naroku, ne izhaja, da bi tudi parcela št. 236/48 predstavljala skupno pripadajoče zemljišče h garažam, temveč predstavlja javno površino, namenjeno stanovalcem (okoliških) večstanovanjskih stavb. Prav tako so zmotne ugotovitve sodišča, da naj bi bil stepalnik preprog po izgledu iz časa izgradnje obravnavanih garažnih stavb in da ga že od nekdaj uporabljajo njihovi etažni lastniki za stepanje avtomobilskih preprog. O zamenjavi betonskih plošč, na katerih stoji stepalnik preprog, je nenazadnje izpovedal A. A., prav tako je splošno znano, da so stepalniki preprog nameščeni ob večini večstanovanjskih blokov. Stepalnik preprog po dimenzijah namreč bolj ustreza potrebam lastnikov stanovanj (ter preprogam in tekačem večjih dimenzij), kot pa potrebam lastnikov garažnih boksov (in avtomobilskim preprogam, ki so manjših dimenzij).

3Predlagatelji v odgovoru na pritožbo izpostavljajo, da nasprotna udeleženka za vložitev pritožbe nima pravnega interesa. Vsebina pritožbe namreč zavzema stališče, da sporna parcela predstavlja skupno pripadajoče zemljišče več stavb. S takšnim zavzemanjem pa nasprotna udeleženka javnega interesa ne varuje. Pritožbenemu sodišču predlagajo zavrženje pritožbe, podredno pa njeno zavrnitev.

4Pritožba ni utemeljena.

5Uvodoma pritožbeno sodišče pojasnjuje, da nasprotna udeleženka, kot zemljiškoknjižna lastnica parcele št. 236/48, ne zasleduje zgolj javnega interesa, temveč varuje (tudi) svojo lastninsko pravico. Posledično so izpolnjeni pogoji za vsebinsko presojo pritožbe.

6Sodišče je na podlagi popolno ugotovljenega dejanskega stanja pravilno uporabilo materialno pravo, pri tem pa ni storilo nobenih kršitev postopka, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti (2. odstavek 350. čl. ZPP v zvezi s 3. členom Zakona o vzpostavitvi etažne lastnine na določenih stavbah in o ugotavljanju pripadajočega zemljišča⁴ in 42. členom Zakona o nepravdnem postopku⁵). Zaključki sodišča imajo vso oporo v izvedenem dokaznem postopku, zato pritožbeno sodišče v pravilnost argumentov dokazne ocene sodišča ne dvomi.

7Drži, da izvedenka urbanistike v svojem pisnem izvedenskem mnenju ni navedla, da del parcele št. 236/48, ki v naravi predstavlja stepalnik preprog in dostop do njega, predstavlja skupno pripadajoče zemljišče k obravnavanima garažama. Pojasnila je, da so bili tovrstni elementi običajno namenjeni stanovalcem večstanovanjskih stavb.⁶ Sodišče je posebej izpostavilo, da je ravno ogled spornega dela zemljišča⁷ potrdil, da okoliške večstanovanjske stavbe stepalnikov nimajo, medtem ko se konkretni stepalnik preprog nahaja neposredno v bližini obravnavanih garaž. Tudi če so stepalniki preprog običajno namenjeni večstanovanjskim stavbam, pa se je v tem primeru izkazalo, da ni vedno tako. Da je takšno tudi mnenje izvedenke urbanistike, priča dejstvo, da se je prisotna in zaslišana na naroku za glavno obravnavo (s podpisom zapisnika) strinjala s predlagano linijo skupnega pripadajočega zemljišča, ki zajema tudi ta del parcele. Pritožbeno sodišče na tem mestu opozarja, da nasprotna udeleženka v delu pritožbe, kjer sodišču očita protispisnost, le to zagreši sama. Tako napačno povzema pojasnila izvedenke urbanistike na naroku za glavno obravnavo glede poseganja povezovalne poti v parcelo št. 236/48. Iz zapisnika glavne obravnave⁸ namreč izhaja, da je pojasnila glede povezovalne poti podala izvedenka geodetske stroke (in ne izvedenka urbanistike). Podana pojasnila izvedenke geodetske stroke si pritožnica tudi napačno vsebinsko tolmači, saj iz njih izhaja, da povezovalna (javna) pot ne posega v del parcele, ki ga je sodišče štelo za skupno pripadajoče zemljišče.

8Nadalje tudi niso utemeljeni pritožbeni očitki, da zamenjane betonske plošče na katerih stoji stepalnik preprog, kažejo na to, da ta del ni bil zgrajen v času gradnje obravnavanih garaž. Sodišče se je na podlagi prepričljivega izpovedovanja A. A. prepričalo o pretekli redni rabi tega dela parcele in ugotovilo ravno nasprotno, da ta del parcele uporabljajo in vzdržujejo etažni lastniki obravnavanih garaž, ki so leta 2020 tudi zamenjali dotrajane betonske plošče. Sam stepalnik preprog (pa) ni bil zamenjan, tako da se je upravičeno oprlo na to, da po izgledu izhaja iz časa izgradnje obravnavanih garaž.

9Sodišče je, upoštevajoč kriterije iz prvega odstavka 43. člena ZVEtL-1⁹ in vse okoliščine primera, ugotovilo vsa odločilna dejstva, ki so podlaga za določitev pripadajočega zemljišča. Teh pritožba niti ne izpodbija. Verodostojnost priče, na izpovedovanju katere se je sodišče prepričalo o pretekli redni rabi stepalnika preprog, pa izpodbija povsem ne konkretizirano. S takšnimi posplošenimi očitki nasprotna udeleženka ne more uspeti. Zlasti upoštevajoč dejstvo, da je bila sama v postopku (precej) neaktivna, da se ni udeležila naroka za glavno obravnavo in da po prejemu zapisnika na na naroku zapisane ugotovitve ni imela pripomb.

10Pritožba glede na obrazloženo ni utemeljena, pritožbeno sodišče jo je zato zavrnilo in izpodbijani del sklepa sodišča potrdilo (353. člen ZPP v zvezi s 3. členom ZVEtL-1 in 42. členom ZNP-1).

¹ V nadaljevanju sodišče.
² Sodišče nadalje ne navaja več katastrske občine, saj vse parcele sodijo pod isto.
³ Uradni list RS, št. 73/2007 ? UPB-3 in nadaljnji, v nadaljevanju ZPP.
⁴ Uradni list RS, št. 34/17, v nadaljevanju ZVEtL-1.
⁵ Uradni list RS, št. 16/19, v nadaljevanju ZNP-1.
⁶ Glej izvedensko mnenje na l. št. 45.
⁷ Na naroku za glavno obravnavo.
⁸ L. št. 115 in 116.
⁹ Na podlagi tega člena se pri ugotovitvi obsega pripadajočega zemljišča upoštevajo zlasti: 1. katero zemljišče je bilo kot neposredno namenjeno ali potrebno za redno rabo stavbe načrtovano v prostorskih aktih ali določeno v upravnih dovoljenjih, na podlagi katerih je bila stavba zgrajena, ali je opredeljeno v posamičnih pravnih aktih, na podlagi katerih je potekal pravni promet s stavbo ali njenimi deli; 2. katero zemljišče je v razmerju do stavbe predstavljalo dostopne poti, dovoze, parkirne prostore, prostore za smetnjake, prostore za igro in počitek, zelenice, zemljišče pod atriji in podobno; 3. preteklo redno rabo zemljišča in 4. merila in pogoje iz prostorskih aktov, ki so veljali od izgradnje stavbe pa do pridobitve lastninske pravice lastnika stavbe na pripadajočem zemljišču.