VSRS Sklep X DoR 74/2023-6

Revizija se dopusti glede vprašanja:

Ali je mogoče v okviru instituta samoprijave iz 63. člena ZDavP-2 uveljavljati tudi odlog ugotavljanja davčne obveznosti po 100. členu ZDoh-2?

1Upravno sodišče Republike Slovenije je na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) zavrnilo tožničino tožbo zoper sklep Finančne uprave Republike Slovenije, št. DT 42153-17/2020-2 z dne 20. 1. 2020, v zvezi z odločbo Ministrstva za finance, št. DT-499-31-16/2020 z dne 28. 5. 2020. Z izpodbijanim sklepom je tožena stranka kot prepozno zavrgla tožničino vlogo za priglasitev uveljavljanja odloga ugotavljanja davčne obveznosti pri podaritvi kapitala (poslovnega deleža v družbi A., d. o. o.) zakoncu.

2V razlogih navedene sodbe je Upravno sodišče pritrdilo presoji davčnega organa, da tožnica odloga ugotavljanja davčne obveznosti, ki ga sicer predvideva 100. člen Zakona o dohodnini (v nadaljevanju ZDoh-2), ne more uspešno uveljavljati po poteku roka iz drugega odstavka 331. člena v zvezi s 326. členom Zakona o davčnem postopku (v nadaljevanju ZDavP-2). Tožničin tožbeni ugovor, da lahko odlog ugotavljanja davčne obveznosti uveljavlja tudi z institutom samoprijave iz 63. člena ZDavP-2, je neutemeljen, ker je zgoraj navedeni rok materialnopravni rok prekluzivne narave in torej časovno omejuje pravico davčnega zavezanca do izbire ali bo uveljavljal odlog ugotavljanja davčne obveznosti ali ne. Navedeno tožbeno stališče nima podlage že v jezikovni razlagi navedenih zakonskih določb, saj je besedilo 63. člena ZDoh-2 jasno in se nanaša izključno na vložitev davčne napovedi, v situacijah, v katerih davčni zavezanec ne izpolni katere od svojih predpisanih (in zato s kaznovalnimi določbami sankcioniranih) obveznosti v zvezi z odmero davka. Če se davčni zavezanec ne odloči za odlog, ni prekršil nobenega davčnega pravila in ni v prekršku. Po presoji Upravnega sodišča časovna omejitev uveljavljanja odloga ugotavljanja davčne obveznosti tudi ne posega v ustavno pravico do zasebne lastnine iz 33. člena Ustave Republike ter pravice iz prvega odstavka 6. člena Evropske konvencije o človekovih pravicah oziroma z odločitvijo tožene stranke tudi ni prišlo do nesorazmernega posega v te tožničine pravice. Upravno sodišče je dodalo, da je tudi sicer praksa Upravnega sodišča v zvezi z navedenim povsem usklajena.

3Tožnica (v nadaljevanju predlagateljica) je zoper sodbo Upravnega sodišča vložila predlog za dopustitev revizije po 367. členu Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1. Vrhovnemu sodišču predlaga, naj revizijo dopusti zaradi treh pomembnih pravnih vprašanj.

4Predlog za dopustitev revizije je delno utemeljen.

5Vrhovno sodišče je presodilo, da je glede vprašanja, navedenega v izreku tega sklepa, izpolnjen pogoj za dopustitev revizije iz prvega odstavka 367.a člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1, zato je predlogu predlagateljice za dopustitev revizije v tem delu ugodilo (tretji odstavek 367.c člena ZPP). V bistvenem gre namreč za pravno vprašanje, ali je mogoče v okviru instituta samoprijave iz 63. člena ZDavP-2 uveljavljati tudi odlog ugotavljanja davčne obveznosti po 100. členu ZDoh-2, torej za vprašanje pravilne razlage instituta odloga ugotavljanja davčne obveznosti in njegove pravne narave ter načina njegovega uveljavljanja. Odpira se torej več medsebojno povezanih pravnih vprašanj, glede kateri se sodna praksa Vrhovnega sodišča še ni oblikovala, odgovor nanje pa se nanaša na širok krog davčnih zavezancev in s tem tudi na bodočo davčno upravno in sodno prakso v velikem številu primerov. Vrhovno sodišče ocenjuje, da se bo lahko v okviru presoje utemeljenosti revizije opredelilo tudi do (že v predlogu za dopustitev revizije izpostavljenih dilem) ustavnosti zakonske ureditve ZDoh-2 in ZDavP-2. Predlagano (tretje) vprašanje je Vrhovno sodišče nekoliko skrajšalo, izključno zaradi večje jasnosti in preglednosti.

6Iz pojasnjenih razlogov je Vrhovno sodišče revizijo v tem delu v skladu s tretjim odstavkom 367.c člena ZPP dopustilo. Glede drugih vprašanj revizije ni dopustilo, saj za dopustitev niso bili izpolnjeni zakonski pogoji.