UPRS Sodba III U 79/2023-7

Tožba se zavrne.

1Z odločbo, št. Bpp 23/2023-5 z dne 14. 3. 2023 (v nadaljevanju: izpodbijana odločba), je toženka zavrnila tožnikovo prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči (v nadaljevanju: BPP) v obliki in obsegu pravnega svetovanja in zastopanja za sestavo in vložitev ustavne pritožbe zoper sodbo Upravnega sodišča RS, št. III U 258/2022-7 z dne 1. 12. 2022 (v nadaljevanju: izpodbijana sodba).

2Iz obrazložitve izpodbijane odločbe izhaja, da je tožnik vložil prošnjo za dodelitev BPP za pravno svetovanje in zastopanje za sestavo in vložitev ustavne pritožbe zoper izpodbijano sodbo, s katero je bila zavrnjena njegova tožba zoper odločbo Okrožnega sodišča v Novi Gorici, št. Bpp 312/2022 z dne 12. 9. 2022. S slednjo odločbo je bila zavrnjena tožnikova prošnja za dodelitev BPP v zemljiškoknjižni zadevi Okrajnega sodišča v Sevnici, zaradi neizpolnjevanja objektivnega pogoja, saj tožnik ni bil stranka postopka, v zvezi s katerim je zaprosil za dodelitev BPP.

3Ker na podlagi tožnikovih navedb v prošnji ni bilo jasno, iz katerih razlogov želi vložiti ustavno pritožbo zoper izpodbijano sodbo oziroma katere človekove pravice ali temeljne svoboščine tožnika naj bi bile z njo kršene, je toženka s pozivom z dne 27. 2. 2023 tožnika pozvala, naj prošnjo za dodelitev BPP ustrezno dopolni s tem, da navede razloge za ustavno pritožbo ter da izkaže, da je zoper izpodbijano sodbo izčrpal vsa pravna sredstva oziroma da je zatrjevana kršitev očitna in bi z izvršitvijo posamičnega akta nastale nepopravljive posledice, zaradi česar lahko Ustavno sodišče izjemoma odloča pred izčrpanjem pravnih sredstev.

4Tožnik se je na poziv toženke sicer odzval, vendar v odgovoru ni vsebinsko opredelil razlogov za vložitev ustavne pritožbe in tudi ni izkazal izčrpanosti pravnih sredstev, pač pa se je (ponovno) skliceval na okoliščine v zvezi z vpisom lastninske pravice njegovih otrok v zemljiško knjigo ter na pritožbe, ki so bile vložene v drugih postopkih, kar pa je za predmetno zadevo nerelevantno.

5Toženka je zato v zadevi odločila na podlagi (ostalih) podatkov v spisu in tako zaključila, da je zadeva očitno nerazumna. V skladu z določbo prvega odstavka 50. člena Zakona o ustavnem sodišču (v nadaljevanju: ZUstS) se namreč ustavna pritožba lahko vloži zaradi kršitve človekove pravice ali temeljne svoboščine zoper posamični akt, s katerim je državni organ, organ lokalne skupnosti ali nosilec javnih pooblastil odločil o pravici, obveznosti ali pravni koristi posameznika ali pravne osebe. Izpodbijana sodba že na prvi pogled ni akt, zoper katerega bi bila dopustna ustavna pritožba, saj z njo ni bilo vsebinsko odločeno o pravici, obveznosti ali pravni koristi tožnika, saj je bila z njo (le) zavrnjena tožnikova tožba zoper odločbo o (ne)dodelitvi BPP.

6Po povedanem je toženka zavrnila tožnikovo prošnjo za dodelitev BPP, ne da bi ugotavljala materialni položaj tožnika, saj je zaključila, da tožnik ne izpolnjuje objektivnega pogoja za dodelitev BPP v skladu z določbo prvega odstavka 24. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju: ZBPP).

7Sodišče tožnikovo vlogo z dne 7. 4. 2023 in njeno dopolnitev (na podlagi poziva sodišča) z dne 22. 5. 2023 šteje kot tožbo v upravnem sporu. Z njo tožnik sodišču smiselno predlaga, da izpodbijano odločbo odpravi in samo odloči o stvari tako, da mu dodeli zaprošeno BPP; podrejeno pa predlaga, da sodišče izpodbijano odločbo odpravi in zadevo vrne toženki v ponoven postopek.

8V tožbi navaja, da so nedopustni izvršilni postopki, ki se vodijo zoper njegova otroka, v zvezi s stanovanjskimi stroški tožnika in pojasnjuje svoje videnje te zadeve, še posebej glede spora majhne vrednosti. Meni, da v zemljiškoknjižnem postopku izkazuje pravni interes glede vpisa lastninske pravice otrok, saj ima interes, da ostane on vpisan kot lastnik in ne da se lastninska pravica vpiše na otroka, ki nista dolžna plačevati njegovih stanovanjskih stroškov. Nadalje tožnik navaja, da so bile vse njegove pritožbe onemogočene, ker nima pravniškega državnega izpita, zato so bila pravna sredstva izčrpana. Tožbi je tožnik priložil kopije tretje strani notarskega zapisa, izpodbijane odločbe, poziva z dne 14. 4. 2023 in izpodbijane sodbe.

9Tožba (skupaj z njeno dopolnitvijo in vsemi prilogami) je bila vročena toženki, ki nanjo ni odgovorila, je pa sodišču poslala spis, ki se nanaša na zadevo.

10Tožba ni utemeljena.

11V obravnavanem upravnem sporu je predmet presoje zakonitost izpodbijane odločbe, s katero je toženka iz razloga, ker je zadeva očitno nerazumna, zavrnila tožnikovo prošnjo za dodelitev BPP v obliki in obsegu pravnega svetovanja in zastopanja za sestavo in vložitev ustavne pritožbe zoper izpodbijano sodbo.

12ZBPP v 24. členu med drugim določa, da se pri presoji o dodelitvi BPP kot pogoji upoštevajo okoliščine in dejstva o zadevi, v zvezi s katero prosilec vlaga prošnjo za dodelitev BPP, predvsem da zadeva ni očitno nerazumna oziroma da ima prosilec v zadevi verjetne izglede za uspeh, tako da je razumno začeti postopek oziroma se da udeleževati ali vlagati v postopku pravna sredstva oziroma nanje odgovarjati ter da je zadeva pomembna za prosilčev osebni in socialno-ekonomski položaj oziroma je pričakovani izid zadeve za prosilca ali njegovo družino življenjskega pomena. Po določbi tretjega odstavka 24. člena ZBPP se šteje, da je zadeva očitno nerazumna, če je pričakovanje ali zahtevek prosilca v očitnem nesorazmerju z dejanskim stanjem stvari, če je očitno, da stranka zlorablja možnost BPP za zadevo, za katero ne bi uporabila pravnih sredstev, tudi če bi ji njen materialni položaj to omogočal, ali če je pričakovanje ali zahteva prosilca očitno v nasprotju z izidom v zadevah s podobnim dejanskim stanjem in pravno podlago, ali če je pričakovanje ali zahteva v očitnem nasprotju z načeli pravičnosti in morale. Iz citiranih določb tako izhaja, da morajo biti za dodelitev BPP, poleg materialnega (finančnega) pogoja, izpolnjeni tudi objektivni pogoji iz prvega odstavka 24. člena ZBPP.

13Po presoji sodišča je toženka pravilno zaključila, da je zadeva, za katero je tožnik zaprosil za dodelitev BPP, očitno nerazumna in zato niso izpolnjeni pogoji za dodelitev BPP iz prvega odstavka 24. člena ZBPP. Sodišče sledi razlogom, s katerimi je izpodbijano odločbo utemeljila toženka in se nanje v celoti sklicuje ter jih v sodbi ne ponavlja, skladno z drugim odstavkom 71. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju: ZUS-1).

14Toženka je svojo odločitev oprla na ugotovitvi, da tožnik, ko je bil pozvan na dopolnitev prošnje, ni v ničemer vsebinsko opredelil razlogov za vložitev ustavne pritožbe ter da s pavšalnim sklicevanjem na že vložene pritožbe, ki jih je vložil v drugih postopkih in ki so bile zavržene, ker jih ni vložila oseba z opravljenim pravniškim državnim izpitom, ni izkazal izčrpanosti pravnih sredstev zoper izpodbijano sodbo v zvezi s katero želi vložiti ustavno pritožbo (kot enega izmed procesnih pogojev za vložitev ustavne pritožbe). Nadalje je toženka ugotovila še, da izpodbijana sodba že na prvi pogled ni akt zoper katerega bi bila dopustna ustavna pritožba v smislu določbe prvega odstavka 50. člena ZUstS. Sodišče na tem mestu pripominja, da se od prosilca za BPP, četudi je prava neuka stranka, pričakuje, da sicer laično, vendar dovolj konkretno vsaj nakaže okoliščine oziroma kršitve, ki bi lahko kazale na uspeh v zadevi, in da je toženka pravilno ugotovila, da v obravnavanem primeru tožnik navedenemu, kljub obrazloženemu pozivu toženke, ni zadostil. Predvsem pa tožnik v tožbi ne oporeka navedenim ugotovitvam toženke, na katerih temelji izpodbijana odločba. Sodišče pri presoji zakonitosti izpodbijanega akta preizkusi dejansko stanje le v okviru tožbenih navedb (prvi odstavek 20. člena ZUS-1), pri čemer tožnik ne more uspeti s posplošenimi ugovori, ki se nanašajo na prenos lastninske pravice pri stanovanju na njegova otroka in plačevanjem stanovanjskih stroškov, ter navedbami v zvezi s postopanjem z njegovimi pritožbami v drugih zadevah, saj iz teh kot tudi iz drugih tožbenih navajanj ni jasno in določno razvidna povezava med opisanimi okoliščinami in izpodbijano odločbo, zgolj posplošeno nasprotovanje izpodbijani odločbi pa za drugačno presojo sodišča ne zadošča.

15Kot izhaja iz prejšnje točke obrazložitve, dejansko stanje, ki je bilo podlaga za izdajo izpodbijane odločbe, med strankama ni sporno. Vprašanje, ali je prošnja za dodelitev BPP očitno nerazumna, pa je izključno pravno vprašanje. Sodišče je zato na podlagi prvega odstavka 59. člena ZUS-1 v zadevi odločilo brez glavne obravnave.

16Glede na navedeno sodišče zaključuje, da je izpodbijana odločba zakonita, zato je na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 tožbo zavrnilo.