VSC Sklep I Cp 200/2023

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

1Z v uvodu navedenim sklepom je sodišče prve stopnje odvetniku A. A. priznalo stroške zastopanja v znesku 201,59 EUR (I. točka izreka). Za ta znesek je sklenilo, da bo izplačan iz sredstev sodišča na TRR pooblaščenca 30. dan po prejemu ustreznega elektronskega računa (II. točka izreka).

2Zoper ta sklep se odvetnik A. A. pravočasno pritožuje. Uveljavlja pritožbeni razlog zmotne uporabe materialnega prava po 3. točki prvega odstavka 338. člena v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP) v povezavi z 42. členom Zakona o nepravdnem postopku (v nadaljevanju: ZNP-1). V pritožbi navaja, da mu je sodišče prve stopnje za zastopanje zadržane osebe priznalo le polovični znesek 201,59 EUR namesto pripadajočih 403,18 EUR. Opozarja na novelo Zakona o odvetništvu (ZOdv-G) in na spremenjen peti odstavek 17. člena Zakona o odvetništvu (v nadaljevanju: ZOdv), ki se uporablja od 26. 4. 2023 dalje. Ta ne določa več le polovičnega plačila v primeru zastopanja stranke po uradni dolžnosti in v zadevah brezplačne pravne pomoči. Izpostavlja, da bi moralo sodišče prve stopnje uporabiti materialno pravo, veljavno v času odločanja. Predlaga spremembo izpodbijanega sklepa tako, da mu sodišče druge stopnje prizna celotne stroške zastopanja oziroma da sodišče druge stopnje sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

3Pritožba ni utemeljena.

4Pritožnik sicer pravilno navaja, da je od 26. 4. 2023 odvetnik upravičen do polnega (namesto pred tem polovičnega) plačila za svoje delo tudi v zadevah zastopanja stranke po uradni dolžnosti in v zadevah brezplačne pravne pomoči, saj je novela ZOdv-G peti odstavek 17. člena ZOdv ustrezno spremenila.

5Sodišče prve stopnje je to spremembo ZOdv v celoti pravilno upoštevalo, saj je glede na priglašeni stroškovnik in veljavno Odvetniško tarifo (v nadaljevanju: OT), odvetniku priznalo stroške zastopanja, za katere je štelo, da so pravilno priglašeni, v celoti in ne zgolj v polovičnem znesku, kot to zmotno navaja pritožba. Od priglašenih stroškov namreč ni priznalo samo priglašene urnine v obsegu 200 odvetniških točk za zastopanje na naroku, ker je narok trajal zgolj 40 minut (prvi odstavek 6. člena OT). Pritožba odločitve v tem delu ne izpodbija. Zapis v 2. točki obrazložitve izpodbijanega sklepa, da je po petem odstavku 17. člena ZOdv, odvetnik, postavljen po uradni dolžnosti, upravičen do plačila za svoje delo v višini polovice zneska, ki bi mu pripadal po OT, je očitno pomoten, in na zakonitost izpodbijanega sklepa, glede na pojasnjeno in sam izračun, ne vpliva. Materialno pravo (ZOdv in OT) je bilo tako v celoti pravilno uporabljeno.

6Ker sodišče druge stopnje tudi ni ugotovilo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti, v skladu z drugim odstavkom 350. člena v zvezi s 366. členom ZPP v povezavi z 42. členom ZNP-1, je na temelju 2. točke 365. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1 pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje potrdilo.

7Sodišče druge stopnje o stroških pritožbenega postopka ni odločilo, saj jih pritožnik ni priglasil (prvi odstavek 163. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1).