VSL Sklep I Cpg 363/2023

I. Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

II. Tožena stranka sama nosi pritožbene stroške.

1Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo predlog tožene stranke za oprostitev plačila sodne takse.

2Zoper navedeni sklep se je iz vseh pritožbenih razlogov pritožila tožena stranka. Predlagala je spremembo, podrejeno razveljavitev izpodbijanega sklepa ter priglasila pritožbene stroške.

3Pritožba ni utemeljena.

4Sodišče prve stopnje je predlog tožene stranke za oprostitev plačila sodne takse zavrnilo, ker Zakon o sodnih taksah (ZST-1) v konkretnem primeru oprostitve ne omogoča. Pritožnik stališču izpodbijanega sklepa sicer pritrjuje, vseeno pa meni, da bi lahko sodišče po prostem preudarku predlogu tožene stranke ugodilo.

5Višje sodišče pritožbenim razlogom ne sledi. Glede na to, da so določbe zakona jasne in kogentne (drugi in tretji odstavek 11. člena ZST-1) in da v konkretnem primeru pogoji za oprostitev, obročno plačilo ali odlog plačila niso bili podani (čemur pritožnik ne oporeka), sodišče ne more mimo zakonskih določb po prostem preudarku odločiti, da stranko oprosti plačila sodne takse (ali ji omogoči obročno plačilo oziroma odlog plačila). Za namensko razlago, za kakršno se zavzema pritožnik, ni nobene zakonske opore. Pritožbenim razlogom zato ni mogoče pritrditi.

6Ker pritožbeni razlogi niso podani in tudi ne razlogi, na katere višje sodišče pazi po uradni dolžnosti (2. odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP), je višje sodišče pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP), pri čemer je presojalo le tiste pritožbene navedbe, ki so odločilnega pomena (1. odstavek 360. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP).

7Izrek o pritožbenih stroških temelji na prvem odstavku 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP. Ker tožena stranka s pritožbo ni uspela, sama nosi pritožbene stroške.