UPRS Sodba II U 230/2020-18

I. Tožbi se ugodi. Odločba Zdravstvenega inšpektorata RS, Območne enote Maribor in Murska Sobota št. 06131-668/2019-9 z dne 25. 11. 2019 se odpravi in se zadeva vrne istemu organu v ponovni postopek.

II. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške tega postopka v znesku 596,41 € v roku 15 dni od vročitve te sodbe, od poteka tega roka dalje do plačila z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

1Z izpodbijano odločbo je bilo tožniku naloženo, da v svojem informacijskem sistemu zagotavlja ažurne in resnične podatke o prostih terminih oziroma okvirnih terminih in številu uvrščenih na čakalni seznam ter druge podatke, ki jih mora posredovati v zbirko eNapotnica in eNaročilo za zdravstveno storitev 2639P - splošni zdravstveni pregled zaradi protetike - prvi, ki jo izvaja in za katero je določeno spremljanje čakalnih dob. Rok za izvršitev tega ukrepa je 14 dni po prejemu te odločbe, tožnik pa je dolžan o izvedenih ukrepih obvestiti prvostopni organ. Tožnik se je zoper to odločitev pritožil, Ministrstvo za zdravje pa je njegovo pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo.

2Iz obrazložitve zgoraj navedenih aktov izhaja, da se opirata na 15. in četrti odstavek 16. člena Zakona o pacientovih pravicah (v nadaljevanju ZPacP). Upravna organa sta ugotovila, da tožnik izvaja zgoraj navedeno storitev, saj iz spletne strani Nacionalnega inštituta za javno zdravje - NIJZ izhaja, da tožnik nudi celoten spekter zobozdravstvenih storitev od preventive do protetične rehabilitacije ter da je čakalna doba iz naslova ZZZS od 100 do 720 dni. Tožnik je v pritožbenem postopku sicer navajal, da navedene storitve ne opravlja, vendar pa je v 15. členu ZPacP določeno, da izvajalec zdravstvene dejavnosti v mreži javne zdravstvene službe vodi elektronski čakalni seznam za vse zdravstvene storitve, pri katerih obstaja čakalna doba, in sicer po skupinah zdravstvenih storitev v posamezni enoti. Glede na to, da tožnik ne sporoča podatkov o številu čakajočih in čakalnih dobah za to zdravstveno storitev, kar pomeni, da ne zagotavlja ažurnih in resničnih podatkov o prostih terminih in številu uvrščenih na čakalni seznam ter drugih podatkov za povezane zdravstvene storitve, za katere vodi čakalni seznam, je bila izdana v tem upravnem sporu izpodbijana odločba.

3Tožnik je vložil tožbo zaradi kršitve materialnega prava, bistvene kršitve določb postopka ter zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Navaja, da je že v sporočilu prvostopnemu organu dne 25. 10. 2019 pojasnil, da storitve 2639P - splošni zobozdravstveni pregled zaradi protetike - prvi v svoji ordinaciji ne izvaja, razen tega takšne storitve nima označene niti na svoji spletni strani. V tem delu je zato dejansko stanje napačno ugotovljeno. Nepopolno je dejansko stanje ugotovljeno tudi zaradi tega, ker inšpekcijski organ ni zahteval predložitve izdanih računov za opravljene storitve ali izvajanja sporne storitve s strani tožeče stranke dognal s preverljivimi dokazi - listinami. Kolikor bi to storil, bi ugotovil, da tožnik predmetne storitve ne opravlja in posledično ni dolžan sporočati podatkov NIJZ, kot sicer zavezujejo določbe ZPacP. Glede tega izpodbijani odločbi očita tudi pavšalnost in neobrazloženost. Tožeča stranka predlaga, da sodišče prvostopno in drugostopno odločbo odpravi oziroma podredno vrne prvostopnemu organu v nov postopek. Priglaša tudi stroške tega upravnega spora.

4Tožena stranka v odgovoru na tožbo vztraja pri izpodbijani odločbi iz razlogov, ki so v njej navedeni. Pri tem ponovno navaja že v odločbi navedeno relevantno materialnopravno podlago in predlaga, da sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrne.

5Pri svojih stališčih tožeča stranka vztraja tudi v vloženi pripravljalni vlogi.

6Sodišče je s sklepom št. II U 230/2020-14 z dne 10. 5. 2023 v skladu s 3. alineo drugega odstavka 13. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) odločilo, da bo, ker gre za enostavno dejansko in pravno stanje, v zadevi odločilo po sodniku posamezniku. Predmet presoje v tej zadevi je, ali je pravilna odločitev tožene stranke, ki je v inšpekcijskem postopku izdala odločbo, s katero je bilo tožniku naloženo, da v svojem informacijskem sistemu zagotavlja ažurne in resnične podatke o prostih terminih oziroma okvirnih terminih in številu uvrščenih na čakalni seznam ter druge podatke, ki jih mora posredovati v zbirko eNapotnica in eNaročilo za zdravstveno storitev 2639P - splošni zdravstveni pregled zaradi protetike - prvi, ki jo izvaja in za katero je določeno spremljanje čakalnih dob. Glede na zgoraj naveden za predmetno zadevo relevanten obseg in vsebino dejanskih in pravnih vprašanj, je senat tukajšnjega sodišča sklenil, da se bo v zadevi odločalo po sodniku posamezniku (tretja alineja drugega odstavka 13. člena ZUS-1).

K I. točki izreka:

7Tožba je utemeljena.

8Sodišče je v zadevi opravilo glavno obravnavo in v dokaznem postopku vpogledalo vse listine upravnega spisa, listinske dokaze, ki jih je predlagala tožeča stranka (pogodbi o izvajanju programa zdravstvenih storitev s prilogami, koncesijsko pogodbo, poročilo o dejavnosti zobozdravstvenega varstva, vključno z vpogledom v zeleno knjigo), in zaslišalo tožnika, saj je ocenilo, da bo vse navedeno prispevalo k razjasnitvi zadeve.

9Sodišče pa ni izvedlo dokaza z zaslišanjem uradne osebe organa prve stopnje, to je A. A. kot priče. Omenjeni je sodeloval v postopku kot uradna oseba v smislu 5. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP), to je oseba, ki je v skladu z zakonom pooblaščena za odločanje v upravni zadevi ali za opravljanje posameznih dejanj v upravnem postopku (drugi odstavek tega člena), kdor je udeležen v postopku kot uradna oseba, pa ne more biti priča (drugi odstavek 181. člena ZUP). Uradna oseba samostojno opravlja dejanja v upravnem postopku in v tem okviru ugotavlja dejstva in okoliščine ter na podlagi ugotovljenih dejstev in okoliščin uporablja predpise oziroma splošne akte, izdane za izvrševanje javnih pooblastil (drugi odstavek 12. člena ZUP). O dejanjih, ki jih uradna oseba opravi v tej vlogi, ne more izpovedovati kot priča, je pa njena odločitev lahko predmet pravnih sredstev. Po obrazloženem je sodišče ta dokazni predlog kot nedopusten zavrnilo.

10Sodišče pa tudi ni sledilo dokaznemu predlogu za izvedbo dokaza s postavitvijo izvedenca zobozdravstvene stroke. Tožeča stranka je predlagala, naj izvedenec izdela mnenje o tem, ali je pod predpostavko, da tožnik izvaja storitve zobozdravstvene protetike, neobhodno potrebno, da izvaja sporno storitev 2639P oziroma, ali so lahko iste storitve, potrebne za opravljanje protetike, opravljene znotraj drugih storitev. Sodišče je ta dokazni predlog zavrnilo, saj ocenjuje, da gre za pravno vprašanje v zvezi z dolžnostjo tožeče stranke zagotavljati ažurne in resnične podatke o prostih terminih oziroma okvirnih terminih in številu uvrščenih na čakalni seznam za zdravstveno storitev 2639P-splošni zdravstveni pregled zaradi protetike - prvi. Ker je to pravno vprašanje in ne dejansko, za presojo katerega bi bilo potrebno strokovno znanje izvedenca, je ta dokazni predlog za predmetno odločitev nepotreben.

11Izpodbijana odločitev materialnopravno temelji na določbah takrat veljavnega ZPacP. Ta v prvem odstavku 15. člena določa, da izvajalec zdravstvene dejavnosti v mreži javne zdravstvene službe vodi elektronski čakalni seznam za vse zdravstvene storitve, pri katerih obstaja čakalna doba, in sicer po skupinah zdravstvenih storitev v posamezni enoti. Čakalni seznam pacientov, ki želijo, da se storitev opravi zunaj mreže javne zdravstvene dejavnosti, vodi ločeno.

12Način poročanja izvajalcev zdravstvene dejavnosti, obseg in način javne objave statističnih podatkov o čakalnih dobah in številu čakajočih, ki jih za posamezno zdravstveno storitev po posameznih stopnjah nujnosti objavlja Nacionalni inštitut za javno zdravje - NIJZ, določi minister, pristojen za zdravje (enajsti odstavek 15. člena ZPacP). Ta je to storil s Pravilnikom o naročanju in upravljanju čakalnih seznamov ter najdaljših dopustnih čakalnih dobah (v nadaljevanju Pravilnik).

13Razen tega ZPacP v četrtem odstavku 16. člena izvajalcu zdravstvene dejavnosti nalaga, da v svojem informacijskem sistemu zagotavlja ažurne in resnične podatke o prostih terminih oziroma okvirnih terminih in številu uvrščenih na čakalni seznam ter druge podatke, ki jih posreduje v zbirko eNapotnica in eNaročilo. Te podatke izvajalec zdravstvene dejavnosti zagotavlja v skladu s tehničnimi navodili NIJZ, pri čemer zagotavlja samodejno povezovanje in izmenjavo podatkov prek svojega informacijskega sistema (peti odstavek 16. člena ZPacP).

14Z v tem upravnem sporu izpodbijano in presojano odločbo se tožeči stranki ne očita, da ne vodi čakalnih seznamov oziroma da ne posreduje teh podatkov nasploh. V predmetni zadevi je sporno zagotavljanje podatkov o prostih oziroma okvirnih terminih za zdravstveno storitev 2639P-splošni zdravstveni pregled zaradi protetike - prvi.

15Tožeča stranka je tako v upravnem postopku kot v upravnem sporu odločitev izpodbijala s trditvijo, da takšne zdravstvene storitve ne opravlja oziroma izvršuje in zato v zvezi z njo tudi ne vodi čakalnih seznamov. Tako v upravnem postopku kot v upravnem sporu je pojasnila, da pa izvaja protetične storitve, za katere vodi seznam čakalnih dob. O tem je tožnik povedal tudi, ko je bil zaslišan kot stranka.

16Materialnopravna podlaga, da je treba voditi in objavljati podatke o prostih oziroma okvirnih terminih nasploh, je v zgoraj citiranih določbah ZPacP, da pa je to treba izvajati prav za zdravstveno storitev 2639P-splošni zdravstveni pregled zaradi protetike - prvi, pa je definirano s tehničnim navodilom NIJZ, torej na spletni strani NIJZ objavljenim Šifrantom vrst zdravstvenih storitev. Ta določa vrste zdravstvenih storitev, katerih čakalne vrste so predmet spremljanja. Tehnična navodila so sprejeta na podlagi zakonskega pooblastila, vendar jih je treba razlagati in uporabljati v skladu z namenom in cilji, ki izhajajo iz zakona. Sodišče pritrjuje toženi stranki in v tem delu obrazložitvi drugostopne odločbe, da uveljavitev delovanja in uporabe sistema informacijske tehnologije in zagotavljanja informacijske varnosti na področju zdravja in zdravstvenega varstva sledi načelu celovite obravnave ter kakovostnega zdravstvenega varstva, načelu učinkovite in razumne organizacije dela in postopkov ter da je vodenje čakalnih seznamov v javnem interesu z namenom povečati učinkovitost, kakovost in varnost zdravstvene dejavnosti tudi z večjo informiranostjo pacientov glede čakalnih dob, glede izvajanja vrst zdravstvene dejavnosti in glede izvajalcev zdravstvene dejavnosti. Vendar pa pri tem ne gre prezreti, kar tožnik zatrjuje in izkazuje z listinami (navedeno izhaja tudi iz pogodb v zvezi z izvajanjem koncesije, poročila o dejavnosti zobozdravstvenega varstva, nenazadnje pa v prid temu govori tudi zelena knjiga, ki te storitve samostojno ne pozna), izhaja pa tudi iz njegove izpovedbe, in tožena stranka tega niti ne osporava, da storitve splošni zdravstveni pregled zaradi protetike - prvi samostojno ne izvaja.

17Po obrazloženem sodišče zaključuje, glede na to, da je namen informacijskega sistema v zdravstvu celovito in natančno informiranje pacientov zaradi zagotavljanja hitre in kvalitetne zdravstvene storitve, da bi bilo v nasprotju s tem zahtevati od izvajalcev zdravstvene dejavnosti, da vodijo fiktivne evidence čakalnih dob oziroma podatke o prostih in okvirnih terminih za zdravstvene storitve, ki jih ne izvajajo. Tožnik je pojasnil, da izvaja storitev protetika, v zvezi z izvajanjem le-te pa vodi ustrezne evidence. Na predpostavki, da se naj zagotavljajo ažurni in resnični podatki o zdravstveni storitvi, ki jo izvajalec zdravstvenih storitev izvaja, temelji tudi izpodbijana odločba, ki to dejstvo omenja tudi v izreku odločitve. Glede na to pa je zahtevati od tožnika, da vzpostavi takšno fiktivno evidenco, kot mu to nalaga izpodbijana odločba, v nasprotju z določbami ZPacP in nenazadnje tudi v nasprotju z razlogom, iz katerega je bila ta sistem vzpostavljen.

18Po obrazloženem je sodišče glede na ugotovljeno dejansko stanje zaradi napačne uporabe zgoraj citiranih določb ZPacP, torej zmotne uporabe materialnega prava, na podlagi 2. točke prvega odstavka 64. člena ZUS-1 izpodbijani akt odpravilo.

K II. točki izreka:

19Ker je sodišče tožbi ugodilo in odpravilo izpodbijani akt, je v skladu z določbo tretjega odstavka 25. člena ZUS-1 tožena stranka dolžna tožeči stranki povrniti stroške postopka. Po tej določbi se, če sodišče ugodi tožbi in v upravnem sporu izpodbijani upravni akt odpravi, tožniku (glede na opravljena procesna dejanja in način obravnavanja zadeve v upravnem sporu) prisodi pavšalni znesek v skladu s pravilnikom, ki ga izda minister, pristojen za pravosodje, to je Pravilnikom o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu. Glede na citirano zakonsko določbo sodišče tožeči stranki ni odmerilo stroškov po Odvetniški tarifi, kot jih je ta zahtevala, ampak po tem pravilniku. Če je bila zadeva rešena na glavni obravnavi in je tožnika v postopku zastopal pooblaščenec, ki je odvetnik, se tožeči stranki priznajo stroški v višini 385,00 € (četrti odstavek 3. člena tega pravilnika). Če je moral tožnik v postopku stvar dodatno pojasnjevati z obrazloženimi vlogami, se mu priznajo stroški v višini 10 % od zneskov določenih v prejšnjem členu (4. člen tega pravilnika).

20V predmetni zadevi je sodišče odločilo na glavni obravnavi, tožeča stranka pa je v postopku zadevo dodatno pojasnila v pripravljalni vlogi, zato ji je sodišče odmerilo nagrado v višini 385,00 €, k čemur je prištelo še 10 %, to je 38,50 €, torej skupaj 423,50 €.

21Tožeča stranka je priglasila tudi stroške kilometrine za pot pooblaščenca iz sedeža njegove pisarne v Maribor. Stroški za prihod pooblaščenca na glavno obravnavo štejejo med materialne stroške, ki so bili potrebni za pravdo (prvi odstavek 155. člena Zakona o pravdnem postopku - v nadaljevanju ZPP v zvezi z 22. členom ZUS-1¹), zato je sodišče tožeči stranki te stroške odmerilo ob uporabi Uredbe o davčni obravnavi povračil stroškov in drugih prihodkov iz delovnega razmerja (v nadaljevanju Uredba), ki ureja višine povračil stroškov v zvezi z delom in službenim potovanjem (1. člen Uredbe), do katerih se ti v skladu z določbami te Uredbe ne vštevajo v davčno osnovo dohodka iz delovnega razmerja. Uredba v tretjem odstavku 5. člena določa, da se povračilo stroškov prevoza na službenem potovanju ne všteva v davčno osnovo do višine 0,43 € za vsak prevožen kilometer. Tožeči stranki je sodišče odmerilo priglašene stroške za pot na relaciji Ljubljana-Maribor in nazaj, to je 152 km x 0,43 €, kar pomeni 65,36 €.

22Po obrazloženem je sodišče tožeči stranki odmerilo stroške v višini 488,86 €. K temu je prištelo še 107,55 € 22 % za DDV in skupno znesek 596,41 €, naložilo v plačilo toženi stranki.

23Obresti od zneska pravdnih stroškov je sodišče tožeči stranki prisodilo od dneva zamude, tožena stranka pa bo prišla v zamudo, če stroškov ne bo poravnala v paricijskem roku (prvi odstavek 299. člena Obligacijskega zakonika - OZ v zvezi z 378. členom OZ - enako tudi načelno pravno mnenje Vrhovnega sodišča Republike Slovenije z dne 13. 12. 2006).

¹ Prvi odstavek 22. člena ZUS-1 določa, da se v upravnem sporu uporabljajo določbe zakona, ki ureja pravdni postopek, kolikor ZUS-1 ne določa drugače.