VSL Sklep Cst 200/2023

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

1Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom ugovor dolžnice proti sklepu o prodaji z dne 24. 4. 2023 zavrnilo.

2Dolžnica je proti sklepu pravočasno vložila pritožbo, smiselno zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi ter izpodbijani sklep spremeni tako, da njenemu ugovoru zoper sklep o prodaji z dne 24. 4. 2023 ugodi.

3Upravitelj je na pritožbo odgovoril.

4Pritožba ni utemeljena.

5Sodišče prve stopnje je zavrnilo ugovor dolžnice zoper sklep o prodaji z dne 24. 4. 2023, v katerem je predlagala, naj se prodaja namesto z zavezujočim zbiranjem ponudb opravi na podlagi javne dražbe. Navedlo je, da dolžnica ne navaja razloga, zakaj bi se prodaja morala opraviti na podlagi javne dražbe ter da je prodaja z zavezujočim zbiranjem ponudb povsem enakovredna prodaji na podlagi javne dražbe.

6Pritožbeno sodišče pritrjuje sodišču prve stopnje, da Zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP) ne daje prednosti nobenemu od obeh načinov prodaje, saj sta oba transparentna in zagotavljata dajanje višjih ponudb od izklicne oziroma izhodiščne cene. Prav tako je v obeh postopkih zagotovljeno varstvo predkupnih upravičencev.

7Pritožnica trdi, da bi nepremičnino, ki je predmet prodaje, kupila njena sestra, ki je predkupna upravičenka, ki pa nima denarja, da bi si lahko privoščila, da bi nekdo, ki bi eventualno sodeloval pri nakupu te nepremičnine na podlagi zavezujočega zbiranja ponudb, višal izklicno ceno, ki je določena v višini 2.838,00 EUR do take vrednosti, da je ne bi mogla več kupiti, kljub temu, da ima predkupno pravico, kar pa pri prodaji z javno dražbo po njenem mnenju ni mogoče, saj je cena „zagarantirana“ na 2.838,00 EUR.

8Stališče pritožnice, da bi bilo v primeru prodaje nepremičnine na podlagi javne dražbe zagotovljeno, da bi predkupna upravičenka nepremičnino lahko kupila za 2.838,00 EUR, je zmotno.¹ Tudi v primeru prodaje na podlagi javne dražbe z zviševanjem izklicne cene v sklepu o prodaji določena izklicna cena predstavlja začetno ceno, s katero se postopek prodaje začne, nato pa tekom dražbe zvišuje, z namenom, da se doseže čim večji izkupiček od prodaje in s tem čim višje poplačilo upnikov dolžnice. Interes, ki ga dolžnica s pritožbo zasleduje, tako tudi ni v skladu z navedenim namenom.

9Pritožba se ob povedanem izkaže kot neutemeljena. Pritožbeno sodišče jo je zato zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP), ko je ta uspešno prestal tudi pritožbeni preizkus po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP, vse v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP).

¹ Nepremičnine, ki so predmet sklepa o prodaji z dne 24. 4. 2023, so se že prodajale na javni dražbi, in sicer na podlagi sklepov o prodaji z dne 19. 5. 2021 in 31. 8. 2021, vendar prodaji nista bili uspešni.