VSRS Sklep X DoR 286/2022-6

Revizija se dopusti glede vprašanja:

Ali lahko organ, pred katerim se ne vodi upravni postopek, zaradi katerega je bil pridobljen ali sestavljen podatek, opravi v smislu izjeme iz 7. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ presojo, ali bo razkritje tega podatka škodovalo izvedbi upravnega postopka, ki ga vodi drug organ?

1Upravno sodišče Republike Slovenije (v nadaljevanju Upravno sodišče) je na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) zavrnilo tožnikovo tožbo zoper 2., 3. in 4. točko izreka odločbe Informacijskega pooblaščenca, št. 090-279/2019/2 z dne 4. 2. 2020, s katero sta bili zavrnjeni pritožbi tožnika in družbe A. zoper odločbo Tržnega inšpektorata Republike Slovenije, št. 090-18/2019-11 z dne 2. 12. 2019.

2Družba B. je namreč na Tržni inšpektorat naslovila zahtevo za dostop do informacij javnega značaja ter zahtevala posredovanje zapisnikov o inšpekcijskem pregledu, upravnih odločb in odločb o prekršku v postopkih zoper tožnika ter družbi A., d. o. o., in C., d. d. Tržni inšpektorat je zaradi varstva osebnih podatkov in poslovnih skrivnosti delno zavrnil zahtevo in v zvezi z dokumentacijo, ki se nanaša na tožnika, odločil, da se posredujejo določeni zapisniki, pri tem pa se v dokumentih prekrijejo podatki in podpis prisotnih pri pregledu ter podatki, za katere je ocenil, da predstavljajo tožnikovo poslovno skrivnost.

3Upravno sodišče je pritrdilo odločitvi tožene stranke in (v glede na vprašanje relevantnem delu) med drugim pojasnilo, da gre za izjemo od dostopa do informacij javnega značaja, če bi njihovo razkritje škodovalo izvedbi upravnega postopka. Taka škoda pa je izkaza predvsem takrat, ko bi razkritje lahko ogrozilo nadaljnje zbiranje in izvedbo dokazov, tako da bi zavezanci ali druge osebe prikrili ali uničili dokumente, pomembne za odločanje v postopkih, oziroma bi to vplivalo na njihove izpovedbe ali način sodelovanja v postopku. In ker je to namenjeno varstvu nadaljnje izvedbe postopka, lahko že po naravi stvari škodo, ki bi nastala z razkritjem, oceni le organ, ki vodi postopek. Na organu je namreč dokazno breme. Zato ni mogoče zahtevati od tožene stranke, da vsebinsko presoja obstoj navedene izjeme, če se organ nanjo ni skliceval, ker je ocenil, da škoda za izvedbo upravnega postopka ni izkazana.

4Tožnik (v nadaljevanju predlagatelj) je zoper sodbo Upravnega sodišča vložil predlog za dopustitev revizije po 367. členu Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1 in Vrhovnemu sodišču predlagal, naj dopusti revizijo zaradi več pomembnih pravnih vprašanj.

5Predlog za dopustitev revizije je delno utemeljen.

6Vrhovno sodišče je presodilo, da je glede vprašanja, navedenega v izreku tega sklepa, izpolnjen pogoj za dopustitev revizije iz prvega odstavka 367.a člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1, zato je predlogu za dopustitev revizije v tem delu ugodilo (tretji odstavek 367.c člena ZPP). Gre za pravno vprašanje, o katerem Vrhovno sodišče še ni odločalo. Stališča Vrhovnega sodišča o vprašanju, ali organ, pred katerim se ne vodi upravni postopek, zaradi katerega je bil pridobljen podatek, lahko oziroma mora opraviti presojo, ali bo razkritje tega podatka škodovalo izvedbi upravnega postopka, ki ga vodi drug organ, namreč še ni. Navedeno vprašanje je zato pomembno za enotnost in razvoj sodne prakse glede dostopa do informacij javnega značaja oziroma izjem do dostopa in se bo lahko pojavilo še v drugih postopkih. Vprašanje pa po pomenu tudi presega okvir predmetne zadeve.

7Vrhovno sodišče je zato revizijo v skladu s tretjim odstavkom 367.c člena ZPP dopustilo. Glede drugih vprašanj Vrhovno sodišče revizije ni dopustilo, saj zanjo niso izpolnjeni zakonski pogoji.